PD Pošte in Telekoma Ljubljana

English
Navigacija
Poštarski dom na Vršiču
Okno v Prisojniku
Jesen na Vršiču
Ruska kapelica
Ajdovska deklica
Dom je ZAPRT

TRSTELJ 643 m, 27.04.2013

Maloštevilni planinci pod vodstvom Leona Lična so se ob 8.30 dobili v Oševljeku na mostu ter jo po običajni poti "mahnili" proti koči na Trstelju. Na vrhu smo se jim pridružili še nekateri drugi. Zaradi negotovega vremena je bila udeležba manjša, vendar se Provox in konjeniki tudi letos niso izneverili, tako da je po pobočju zadonela Vstani Primorska in še nekatere druge udarne pesmi. Tudi ponudba je bila ob novem ponudniku odlična. Res pa je tudi, da se je veliko naših članov udeležilo nastopa Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič v Ljubljani, tako da se je večina pogovorov sukala prav okrog tega dogodka.
Ob povratku s Trstelja po makadamski cesti so se med drevjem bliskale strehe Lipe. Lahko si si zamislil spomenik padlim partizanom, ki stoji sredi vasi; prav tako v Škrbini ali v Kostanjevici oz. na Krasu skoraj ni vasi ali zaselka, ki ne bi imeli  partizanskega obeležja. Krona vseh pa je monumentalni pomnik braniteljem slovenske zemlje na Cerju, ki je bil zasnovan kot sedemetažni stolp, trdnjava, ki naj bi povezoval preteklost s rihodnjostjo. Pobuda za postavitev spomenika je nastala v rodoljubni organizaciji TIGR. Čas bo pokazal, ali je res krona ali so ga le "pokronali" glede na ogromne stroške gradnje in oklevanjja glede vsebine.

Pa še besedica o vaseh, skozi katere smo se ta dan vozili ali hodili. Oševljek je razpotegnjena vas ob vznožju kraške planote, ki se razprostira vzdolž potoka Oševljek. Bližnje  vzpetine so posejane z vinogradi in sadovnjaki. Tu je ponavadi izhodišče našega pohoda na Trstelj in Simonova hiša nas je že večkrat gostoljubno sprejela.

Trstelj z višino 643 metrov je najvišji vrh kraške verige. Pobočje je bilo še pred 100 leti skoraj golo, medtem ko je dandanes poraslo z gozdovi. Razen črnega bora, ki je bil nasajen in se je dobro razširil, najdemo tu predvsem nižjerasteče hraste in razno grmičevje. Le na vrhu je nekaj golega terena, ki ga prečesava burja, a kljub temu v tem času  zacvetijo narcise.

Lipa je, kot rečeno, na drugi strani Trstelja, točno pod vrhom. Od tod vodi najkrajša pot na Trstelj po stezi, ki se prične tik ob cerkvi. Sredi vasi stoji spomenik, saj je bilo med NOB nekaj vaščanov odgnanih v taborišča, nekaj pa na prisilno delo v Nemčijo.

Kostanjevico vidiš jo že od daleč, ker  ima precej dominantno lego. Od Fajtega hriba in Velikega vrha se teren postopoma spušča proti Brestovici. Če pomislimo, da so se med 1. svetovno vojno z enega hriba na drugega obstreljevali Avstrijci in Italijani,  ni čudno, da je bila vsa porušena. Ostalo je le nekaj vodnjakov in kamnoseških izdelkov. Že leta 1942 so se tu zbirali partizani, ki prav tako imajo svoj spomenik. Nekaj nostalgije po stari
Jugoslaviji vzbuja napis na eni od prvih hiš, ko prideš v Kostanjevico iz Opatjega sela.   

Za zaključek pa še misel vseh prisotnih na Trstelju, da se mora tradicionalni pohod ob Dnevu upora proti okupatorju ohraniti. Torej prihodnje leto spet na Trstelj v stari sestavi in številu!

Tekst: Marja Kolenc