PD Pošte in Telekoma Ljubljana

English
Navigacija
Poštarski dom na Vršiču
Okno v Prisojniku
Jesen na Vršiču
Ruska kapelica
Ajdovska deklica
Dom je ZAPRT

PO ŠISERNIKOVI POTI na Kremžarjev vrh /1164 m/ POHORJE - nedelja, 12. maj 2013

V letošnji program planinskih izletov PD Pošte in Telekoma Ljubljana smo končno vključili povabilo dravograjskega planinskega aktivista Marjana EPŠKA, vodnika PZS, da z njim prehodimo skrajni zahodni predel POHORJA in sicer po poti, ki je posvečena izredno spoštovanemu slovenjegraškemu planincu, alpinistu, gorskemu reševalcu Jožetu  ŠISERNIKU.

To nam je uspelo uresničiti v nedeljo, 12. maja 2013, ne glede na to, da je skoraj ves teden pred tem deževalo in tudi za ta dan vremenska napoved ni bila najboljša. V zgodnjih jutranjih urah smo po stari cesti in po vseh ovinkih od Savinjske doline proti Mislinjski dolini in KOROŠKI, po zaslugi izvrstnega voznika, prispeli v DRAVOGRAD /362 m/. Staro mestno jedro je samevalo in bili smo edini obiskovalci lokala, kjer smo se za vso pot do našega cilja, Koče pod Kremžarjevim vrhom, oskrbeli  s potrebnimi napitki in informacijami, ki nam jih je posredoval naš vodnik Marjan.

Start Šisernikove poti je na Železniški postaji Dravograd, na Bukovju. Pot poteka sprva po trasi stare trim steze mimo legendarne skale, s katere je izjemen razgled na dravograjsko dolino in njeno okolico, nato pa se vije po gozdovih in grebenih mimo številnih kmetij, križišč različnih cest, vrhov, jarkov. Ustavljali smo se na razglednih slemenih Sv. Danijela, na območjih z razgledi po Mislinjski in Dravski dolini, Košenjaku, Sv. Ani, skratka, od dežja oprana narava in lepote Pohorja ter širne okolice so nam dali moč za premagovanje, ponekod kar strmih vzponov po razmočenih gozdnih vlakah in poteh. Ogledali smo si stoletno Močnikovo smreko, obšli ekološko kmetijo Škratek s stoletno lipo, se ustavili pri spomeniku trem ubitim skojevcem in še marsikatero zanimivost.

V Kočo pod Kremžarjevim vrhom smo prispeli po več kot 5 urah hoje, saj je navedena pot v km v raznih planinskih virih seveda res le približna! Nova oskrbnika, ga. Vida in njen soprog, sta nam pripravila izvrstno malico in po osvojenem Kremžarjevem vrhu /1064 m/ smo se v sončnem popoldnevu od njiju hvaležno poslovili, saj je bilo pred nami še več kot tisoč metrov strmega spusta po mestoma ozkih gozdnih poteh. Naš voznik nam je do Slovenj Gradca, kjer smo se poslovili od naših dravograjskih prijateljev, prihranil le 143 metrov spusta, saj do križišča Pr Proštu ni mogel priti z avtobusom.

Blatni in utrujeni, vendar s pesmijo na ustih, kar se zgodi redkokdaj na naših izletih, smo se zvečer zadovoljni vrnili v oblačno Ljubljano.

Besedilo:     Ruža Tekavec

Fotografije: Branka Rus