PD Pošte in Telekoma Ljubljana

English
Navigacija
Poštarski dom na Vršiču
Okno v Prisojniku
Jesen na Vršiču
Ruska kapelica
Ajdovska deklica
Dom je ZAPRT

Javornik nad Črnim vrhom - sobota, 8. junij 2013

Zaradi vremena prestavljeni majski izlet po Notranjski planinski poti, od Hotedršice na Javornik nad Črnim vrhom (1240 m), je tokrat uspel.

Končno smo dočakali sončno soboto in 8. junija 2013, smo se planinci PD Pošte in Telekoma iz Ljubljane odpravili raziskovat Notranjsko planinsko pot. Po avtocesti smo se odpeljali do Logatca in naprej v Hotedršico, kjer smo si privoščili dobro kavico.
Po slikoviti pokrajini Novi svet smo se odpravili proti Javorniku, ki skupaj z Nanosom in Hrušico predstavlja največji gozdni kompleks v Sloveniji. Prostrani gozdovi so ugoden življenjski prostor številnim živalskim (rjavi medved, ris, volk) in rastlinskim vrstam. Pot nas je peljala mimo zaselka Lome. Prispeli smo do sedežnice, ki je obratovala, ker so gorski kolesarji uživali v strmih spustih v dolino. Tudi nekaj naših planincev se je ustrašilo vzpona in so se raje odpeljali navzgor s sedežnico. Ostali smo se pogumno odpravili proti vrhu.
Najprej smo prispeli do koče, ki stoji malo pod vrhom Javornika, na sedlu, ki povezuje Javornik (1240 m) in Dedni Vrh (1217 m). Prvo leseno kočo so idrijski planinci zgradili malo niže od sedanje, v bližini kmetije Medved in jo odprli 4. avgusta 1907. Poimenovali so jo po profesorju Maksu Pirnatu (1875-1933), prvemu predsedniku Idrijske podružnice SPD, ki ima velike zasluge za razvoj planinstva na tem območju, pred 1. svetovno vojno. Po 1. svetovni vojni so italijanske oblasti razpustile slovenska društva. Stara lesena koča je počasi razpadala. PD Idrija je leta 1949 začelo graditi novo kočo in jo slovesno odprlo 20. julija 1952. Kočo so večkrat obnavljali, temeljito pa so jo obnovili leta 1982.

Nekateri planinci so bili že utrujeni, ostali pa smo se odpravili na vrh do razglednega stolpa, kjer so prelepi razgledi. Za vzhodnim delom Idrijskega hribovja so obsežni gozdovi na Hrušici, za njo pa se dvigajo vrhovi
notranjskega hribovja, od Krima do Javornikov in Snežnika; na vzhodnem obzorju seže pogled do Gorjancev in Kočevskega Roga; na jugu se v bližini vleče hrbet Nanosa, njegova severna prostranstva so pokrita z gozdovi; na jugozahodni in zahodni strani se razprostira Trnovski gozd s Čavnom in Golakoma; med Nanosom
in Trnovskim gozdom je prehod iz Vipavske doline proti Godoviču, tu vidimo kraj Col, za njim del Vipavske doline in Krasa, če je dobra vidljivost, tudi Jadransko morje okrog Tržiča in Gradeža; na severu so na obzorju Julijci s Triglavom, Karavanke s Stolom in Kamniške Alpe z vsemi vrhovi, spredaj pa Idrijsko hribovje, Porezen, Škofjeloško pogorje z Blegošem, Polhograjsko hribovje s Toščem in Grmado ter Ljubljanska kotlina s Posavskim hribovjem. Počasi smo se spustili do koče na kratek počitek in zaslužen čaj. Že so se začeli na nebu nabirati črni oblaki, mi pa smo se odpravili proti Črnemu vrhu, ki je razloženo naselje z gručastim jedrom, na robu kraškega polja, kjer je v preteklosti vodila tovorna pot iz Vipavske doline. To je največje naselje  na  črnovrški planoti.  Od tu smo se odpeljali  do  turistične kmetije Pr´ Mark, kjer so nam pripravili žlikrofe in oženjeni štrudel.  Dekle in fant iz sosednje vasi pa sta nas razveselila z igranjem na harmoniko, nekateri so tudi zaplesali.

Prijetno utrujeni smo se v dežju odpeljali proti Ljubljani.

Bojana Kmetič

Foto: Irena Mlakar