Seniorski odsek-deluje v okviru vodniškega odseka - Galerija

Opis poti:

Med vsemi stezicami, ki so jih uporabljali že naši predniki, oblikovala pa jih je drobnica, so v turistično pot povezane le nekatere. Koseška Korita vabijo obiskovalce vseh starosti, le s primerno obutvijo (planinski ali športni čevlji). Za krožno pot s postanki potrebujemo približno dve uri. 

Hoja na lastno odgovornost!

Pot nas pelje mimo cerkvice sv. Justa po kamniti ograjeni poti (klanec), ki so jo domačini uporabljali za pregon živine. Ob slapovih Stopnika nadaljujemo pot v Koseška Korita in od tam na Glavico, kjer se odpočijemo na bioenergetskih točkah. Ob Ročici navzgor pa nas pot pripelje spet na Koseč.
Mi smo se sicer podali na pot v obratni smeri. Vodil nas je Joško Kodermac iz Nove Gorice, spremljal nas je tudi Darij Hmeljak iz naše Planinske skupine Nova Gorica, ki je tako rekoč doma v Drežnici.
Z avtobusom smo se pripeljali v Drežnico, od koder smo se spustili proti Koseškim koritom, nato smo se mimo slapov potoka Stopnika povzpeli do cerkvice sv. Justa in v vas Koseč, od tod pa po cesti nazaj v Drežnico, kjer smo si ogledali muzej I. svetovne vojne, ki je divjala na tem območju in mogočno cerkev Srca Jezusovega.
Izlet smo zaključili v našem Poštarskem domu na Vršiču z okusnim golažem, polento in štruklji.

Opis izleta:

V četrtek, 11. julija 2013 smo se ob 6. uri zjutraj Seniorji Planinskega društva Pošte in Telekoma Ljubljana odpeljali iz Ljubljane po avtocesti proti Novi Gorici. Mesto smo opazovali skozi okna avtobusa. Vožnjo smo nadaljevali vse do  Kobarida. Na vrtu prijetnega gostinskega lokala smo si privoščili kavo. Nato smo si ogledali Kobarid in utrip življenja domačinov ob tem letnem času.

Z avtobusom smo nadaljevali vožnjo do vasi Drežnica pod mogočnim Krnom. V vasi smo zapustili avtobus in se napotili do izhodišča poti, ki vodi k Koseškim koritom. Previdno smo se spuščali po gozdnih stezah vse nižje, do samega potoka Brsnik, ki je globoko pod nami bučal in nam s svojimi šumenjem govoril, kako mogočna je moč narave. Vstopili smo v sotesko, hodili in ogledovali, kaj vse je voda naredila na svoji stoletni poti. Pričeli smo se vzpenjati v strmi breg, v začetku tudi s pomočjo klinov in nameščene vrvi. Počasi smo napredovali in pridobivali višino, oči pa so gledale kaj počnejo slapovi potoka Stopnik na svoji poti, kako hitijo, le kam se jim mudi. Zadnji trije slapovi so umirjeno padali v globino in nas pozdravljali. Stopili smo na mostiček, s katerega je bil zadnji pogled na tekočo vodo, ki odhaja na svojo dolgo pot vse do morja. Kmalu smo prispeli do osamljene cerkvice sv. Justa pri vasi Koseč, ob kateri smo imeli krajši postanek za ogled notranjosti poznoromanske cerkvice in malico dobrot iz nahrbtnika.

Pot smo nadaljevali do vasi Ladra, kjer smo se odzvali vabilu gospodarja, ki nas je postregel z žganjem.  V vasi Drežnica smo se ustavili pri domačinu, ki nam je razkazal lokalni muzej prve svetovne vojne in mogočno cerkev Srca Jezusovega. Poslovili smo se od Darija,  člana naše planinske skupine iz Nove Gorice, ki nas je spremljal na pohodu. Prebiva v bližini vasi v svojem vikendu, zlasti v poletnem času.

Vstopili smo v naš avtobus in se odpeljali na Vršič. Med vožnjo smo pogled namenili še mogočnemu padcu vode slapu Boka, ki je največji v Sloveniji. Na prelazu Vršič smo zapustili avtobus in krenili k našemu 15 minut od oddaljenemu Poštarskemu domu, ki kraljuje na najvišji točki na Vršiču. Po okrepčilu in razgledih na vrhove Mojstrovke, Prisojnika z Ajdovsko deklico, Špika z Martuljkovo skupino, smo že odhiteli na avtobus, ki nas je odpeljal proti Kranjski Gori. Med vožnjo smo se ozrli na Prvo Prisojnikovo okno in seveda tudi na Rusko kapelico.

V Ljubljano smo se vrnili v večernih urah, za nami je bila dolga vožnja, lepi razgledi na vrhove gora in v Koseška korita.

Besedilo: Stanko Jaki 

Foto: Stane Tomšič