PD Pošte in Telekoma Ljubljana

English
Navigacija
Poštarski dom na Vršiču
Okno v Prisojniku
Jesen na Vršiču
Ruska kapelica
Ajdovska deklica
Dom je ZAPRT

IVANAC 1167m, Benečija, 13.10.2013

Že v laskem letu smo spoznali vasice nad desnim bregom Nadiže, letos pa smo se mimo teh vasic odpravili na navišji vrh Ivanac ali St. Joanez 1167m. Pot nas je vodila mimo Arbeča (Erbezzo), Gorenje vasi (Goregnavas) do S. Štandreža (S. Andrea). Tu smo se obrnili čez Kladje do vasi Kau (Calla) in se na njenem obrobju napotili proti vrhu Uoršič. Ob poti smo se srečali z ostanki vojaških bunkerjev, ki naj bi bili po nekatrih podatkih narejeni med I. svetovno vojno, po drugih podatlih pa izhajajo iz poznejših časov. Vsi objekti so dobro ohranjeni, le visoke trave in grmovje preprečujejo, da bi bili bolje vidni. Na Uoršiču se je naša steza med visokimi porumenelimi travami priključila na makadamsko cesto. Žal zaradi visokih trav in nepokošene steze nismo mogli narediti manjšega ovinka, da bi prečili še greben Klabuka, na katerem stoji tudi še dobro ohranjen bunker. Tako pa smo po cesti odkorakali proti vznožju Ivanaca (M. Joanez). Že od Uoršiča dalje smo uživali v prelepih razgledih na naše gore obložene s prvim jesenskim snegom. Izza grebena Polovnika se nam je celo bohotil sam Triglav, na južni strani pa se je na obzorju svetil Tržaški zaliv. Na zahodu so se bohotili vthovi Karnijskih Alp, greben Kobariškega (Breginjskega) Stola in naprej Muzcev ter Breškega Jalovca pa je nekoliko zakrival pogled na Kaninski pogorje. Še jutranje megle so se dvignile nad vrhove, da so bili le ti bolj prepoznavni. Sam vrh Ivanaca je precej zaraščen, zato smo se raje dlje časa zadržali na planoti pred vrhom in si privoščili počitek in malico. Tudi našega pomočnika Ivana smo si privoščili in ga dražili, kako se počuti "Iwanc" na Ivanacu in da toliko žensk verjetno še ni hodilo po njemu. Za kratek čas smo se ustavili še na samem vrhu, v dolino pa nas je pot vodila proti severu pod vrhom Trinčeža do vasi Čarni varh (Montefosca), ker so si nekatri še privoščili pravo Italijansko kavico. V dolino smo se vračali po starem kolovozu, ki je bil včasih glavna povezava z dolino, do izhodišča v Štupci (Stupizza). S te poti je bila včasih tudi povezovalna pot na Pradolino, ki je bila glavna povezava med Breginjskim kotom in Čedadom. Kljub utrujenim nogam smo zajeli dan s polno žlico in v svoje domove odnesli vsaj delček Benečije in njenih vasic, ki so nekaj posebnega. Žal pa se v teh vasicah vedno redkeje sliši pristno Benečansko narečje, saj je v preteklosti  oblast zatirala Slovensko besedo, veliko damačinov pa je tudi zapustilo te kraje in se odselilo v dolino.  
Povezava izleta v letu 2012, kjer je več napisano o teh krajih:
http://www.pdrustvo-ptlj.si/?tip=odsek&odsek_id=5&pod=galerije&id=278

Tekst: Darinka Gaberščik
Fotografije: Martina Mozetič, Darinka Gaberščik