PD Pošte in Telekoma Ljubljana

English
Navigacija
Poštarski dom na Vršiču
Zima na Vršiču
Okno v Prisojniku
Planike
Jesen na Vršiču
Ruska kapelica
Ajdovska deklica

Pohod med vrhpoljskimi vinogradi - nedelja, 23. februar 2014

 

Med Vrhpoljskimi vinogradi


Nedelja 23. 2. 2014


Po dolgem deževnem obdobju smo dočakali sončno soboto, ki smo jo planinci PD Pošte in Telekoma Ljubljana izkoristili za pohod po primorskih gričih. Po avtocesti smo se odpeljali do Vipave. Med potjo smo zgroženi opazovali kaj je povzročil nedavni žled, listavci so bili polomljeni, prav razcefrani, pa tudi iglavci so bili večinoma brez vrhov, prav žalosten pogled na opustošeno naravo.

Naš pohod se je začel pred Gasilnim domom v Vrhpolju, ki se nahaja v Vipavski dolini, med sivim Kovkom in mogočnim Nanosom. Ugodne podnebne razmere, rodovitna zemlja(flišna prst) in lega so omogočile razvoj vinogradništva. Mimo vaške cerkve, ki je posvečena sv.Primožu in Felicijanu, nas je pot peljala skozi vinograde pod vznožjem vasi Duplje do znanega letnega Lanthierijevega  renesančnega dvorca Zemono, ki stoji na manjšem razglednem holmu. Dvorec ima racionalen kvadraten tloris, v katerem je centralni prostor v obliki križa, zunanjost pa krasijo arkadni hodniki. Dvorec je najbolje ohranjena in urejena italijanska plemiška vila pri nas. V dvorani prirejajo koncerte in poročne slovesnosti, v kleti pa je restavracija. Pred dvorcem je postavljen bronast torzo kiparja Zdenka Kalina. Pot smo nadaljevali proti pobočju Nanosa, pred vzponom so nas domačini postregli s kuhanim vinom in čajem.

Pot proti Staremu gradu je bila blatna, zato smo se obrnili nazaj proti Vrhpolju, kjer smo se dvignili nad vas, v kanjon Bele. Ob poti so bili stari mlini in kovačije ter čudoviti tolmuni: Kotel, Sklečka, Korita,Hudičev stolček (po ustnem izročilu je sam hudič zvalil skalo v tolmun tako,da je pod njo nastalo priljubljeno kopališče). Višje v soteski je mogočna stena, ki jo je voda skozi tisočletja grizla in na njej pustila čudovite sledi. Ob naši poti se iz struge dviga plezalna stena Bela. Strmo smo se vzpeli nad vas in prišli na Pšavo, od koder se je odprl lep pogled v dolino in na višje ležeče vinograde. Ob poti so razvaline majhnega samostana, v katerem so kapucini že v davnini pridelovali vino. Da med potjo ne bi bili žejni, so nas gostoljubni domačini spet postregli z domačimi dobrotami. V vas smo se spustili mimo cerkvice sv. Ahacija, kjer smo si privoščili še malo počitka, saj nas je zimsko sonce že prav pomladansko vabilo, da smo se greli kakor martinčki.

Med vinogradi smo prispeli na naše izhodišče pred Gasilni dom, kjer nas je čakala zaslužena malica, jota s klobaso in domače rdeče vino. Malo smo še poklepetali s prodajalci domačih izdelkov iz medu, nekateri so tudi nekaj kupili.  Prijetno utrujeni smo se odpeljali proti Ljubljani.

Besedilo: Bojana Kmetič

Foto: Irena Mlakar