Vodniški odsek - Galerija

Slabo vreme, ki so ga za nedeljo, 23. marca 2014 napovedovali vremenarji, ni tako prestrašilo planince našega društva, da bi ostali doma. Zlasti ne tiste, ki so ohranili spomin na neverjetni opus literarnih del o življenju in usodi Veronike DESENIŠKE, velike ljubezni in druge žene Friderika II., celjskega in zagorskega grofa. Skladatelj Danilo Švara ji je posvetil opero v 4 dejanjih. V velikem številu smo se odzvali vabilu našega vodnika Borisa Lazarja, da si ogledamo kraje, kjer se je rodila ljubezenska legenda lepega zagorskega dekleta, ki je pred skoraj 600 leti »onečastila« celjsko dinastijo.

Izlet PD Pošte in Telekoma Ljubljana v HRVAŠKO ZAGORJE je bil organiziran v sodelovanju s planinci PD Pošte in Telekoma Celje. Na Polzeli smo se srečali z vodnikom Ferdom Glavnikom, v Celju, Žalcu, Šentjurju in Šentvidu pa še s preostalimi celjskimi planinci, tako da se nas je v Veronikine kraje napotilo kar 44 radovednežev. Med vožnjo smo prisluhnili Ferdovemu navajanju  zgodovinskih dejstev o življenju celjskih grofov, naslednikov nekdanjih žovneških gospodov. Med njimi je bil nesporno najbolj mogočen in krut Herman II., ki je s pomočjo svoje hčerke Barbare celjske, žene ogrskega kralja Sigismunda povzročil  tragično smrt Veronike Deseniške in žalostno življenje sina Friderika II., ki tega nikoli ni prebolel.

Mejo s Hrvaško smo prestopili na prehodu Imeno proti Miljani in se ustavili nekaj kilometrov pred občino Desinić. Z vso planinsko opremo smo se povzpeli na VELIKI TABOR /335 m/, najlepše ohranjeno poznosrednjeveško in renesančno graščino. V tem najlepše ohranjenem spomeniku Hrvatskega zagorja v občini Desinić smo si ogledali vse dostopne predele gradu in številne ohranjene eksponate. Seveda smo zbrano prisluhnili vodički, ki nam je posredovala, poleg zanimive zgodovine gradu in njegovih lastnikov, tudi   nepotvorjeno zgodbo o usodi Veronike Deseniške, ki so ji, kot »zagorski ruži« tudi številni hrvaški avtorji posvetili mnogo literarnih del, ohranjenih v vitrinah v posebni grajski dvorani v najvišjem grajskem nadstropju.

Po ogledu smo se odpravili na markirano planinsko pot proti VINAGORI /407 m/. Prehodili smo zanimivi gričevnati svet Male gore in Desinić gore, posejan z vinogradi in zidanicami, zaselke s precej zanemarjenimi, zapuščenimi zagorskimi domačijami. Hojo nam je kvarilo nekaj kapelj dežja, tudi veter, vendar smo ob napitkih, za katere so med postankom pri romarski cerkvi  sv. Marije na razgledni Vinagori poskrbeli celjski planinci, pozabili na težave in veselo zapeli. Petja in dobre volje je bilo na pretek tudi med daljšim postankom v gostišču bana Ratkaya v Desiniću in med vožnjo proti domovini. V Ljubljano, precej sprano od dežja, smo se vrnili v večernih urah zadovoljni, da nam je vreme, zlasti med hojo po območjih Krapinsko-zagorske županije, prizaneslo s hujšimi nalivi.

Tekst: Ruža TEKAVEC

Foto: Martin ŠKOBERNE