PD Pošte in Telekoma Ljubljana

English
Navigacija
Poštarski dom na Vršiču
Okno v Prisojniku
Jesen na Vršiču
Ruska kapelica
Ajdovska deklica
Dom je ZAPRT

GOLICA 1835m, 11.05.2014

Kljub slabi napovedi vremenoslovcev smo se odpravili nas 16 na Golico1835m. Zjutraj smo se ob 5.20h odpeljali z vlakom iz Nove Gorice do Jesenic, nato s kombijem do Planine pod Golico. Kavica, čaj in veselo pot pod noge po strmi poti. V izrednem vzdušju kljub kakšni kaplji dežja vendar nič hujšega. Uživali smo med množico narcis. Po dveh urah hoda prispemo do koče na Golici 1582m. Tu so bili skoraj vsi pohodniki prvič in tudi nad kočo zelo navdušeni. Po malici in pijači smo se odpravili proti vrhu Golice, kjer pa je bila vidljivost slaba, vendar vzdušje je bilo enkratno. Vrnili smo se v kočo, kjer nas je naš predsednik pogostil z štruklji. Sestop v dolino po lažji poti proti domu pod Golico. Ravno pri prihodu je začelo močno deževati. V domu smo se namestili in uživali v pokušini kraških specialit (vratovina, domača salama, panceta) in potica izpod Krasa, ter slaščice iz Brd. Po odlični zakuski petju in zlati kapljici smo se odpravili s kombijem na vlak in naprej proti domu. Polni lepih doživetij in izrednem vzdušju smo ob 18.45h prispeli v Novo Gorico in se razšli vsak proti svojemu domu, novemu tednu naproti.

Tekst: Leon Ličen

 

Legenda o narcisah - ključavnicah

Gorenjci vse prevečkrat trdijo, da narcise rastejo le na Golici, vendar aprila in maja cvetijo tudi na Krasu, na vrhu Slavnika in ob slovenski obali.
Za čudovite, nežne cvetlice z zelo močnim in značilnim vonjem je znanih še nekaj imen, uporablja pa se predvsem eno: ključavnice. Ko sem prvič zasledila ime ključavnice, mi ni bilo jasno, o kom je govora, dokler nisem po naključju prišla do ugotovitve, da imajo na Gorenjskem tako ime narcise. Še naprej sem brskala in končno prišla do legende, ki opisuje, zakaj so te lepe spomladanske rože dobile tako ime. Pa si jo preberite. Vsi vemo, da so čebele pridne in marljive žuželke, vendar njihovo pridnost je Bog kaznoval, ker so med nabirale tudi ob nedeljah. Tik pod prašniki je naredil bunčice in jim sladki med zaklenil. Od tod ime ključavnice! Vendar, kako pa so narcise sploh nastale?? O njihovem nastanku govori zanimiva legenda, krivec pa naj bi bile ženske; vendar ženska krivda, zaradi moškega razloga. Pred nekaj sto leti je namreč stvarnik želel vedeti natančne podatke vseh stvari in vedeti za grehe svojih ovčic. Svet je takrat izgledal zelo grešno, zato je svoji komisiji naročil, naj grešnikom vse grehe odpusti. Kjerkoli je komisija hodila, povsod je bilo vse uredu, le pod Golico, kjer je danes raj, se je zgodilo nekaj čudnega. Ob poti je sveti Peter srečal mlado dekle, ki je bridko ihtelo in jo vprašal: "Zakaj?" Dekle mu pove, da je iskala rožice, pa jih ni našla, da bi si spletla venček, ki ga je izgubila. Sveti Peter se je nasmejal in dejal, da bo za vsak izgubljeni venček zrasla ena narcisa, ki bo pomenila storjeni greh. In tedaj ... glej ga zlomka ... zgodil se je čudež! Kamorkoli je pogledal, kamorkoli je šel ... povsod same narcise. En greh, ena narcisa! Morda je zato vsako leto na Golici polno devic, ki skrivoma trgajo sledi, svojih skritih strasti!

Golica pa ni znana le po narcisah. Na tem območju so kopali tudi železovo rudo. Po poti nekdanjih rudarjev poteka zanimiva stara rudna pot z desetimi  točkami: 1. Predstavitev poti, 2. Sveta Barbara, 3. Glajžni, 4. Tehtanje rude, 5. Cerkev Sv. Križa, 6. Roštance, 7. Korinov rov, 8. Valentinov rov, 9. Frančiškov rov, 1. Savske jame. Pot je dolga 8330m in ima 600m višinske razlike. Stara rudna pot je potekala od rudnikov v Savskih jamah , skozi vas Planina pod Golico, do zaselka Pejce in nato naprej do plavža na Stari Savi. Gornjesavski muzej na Jesenicah ima tudi obširnejšo predstavitev zgodovine Stare rudne poti in  železarstva v teh krajih.

Savske jame

Pod planino Golico, spomladi posuto z belimi narcisami ali ključavnicami, med Črnim vrhom, Medjim dolom in Pustim Rovtom, leži svet, razdeljen s Črnim in Belimo potokom. Imenujemo ga Savske jame, nekdanji Reichenberg, bogata gora. Še danes so dokazi, da je bila v teh krajih močno zakoreninjena rudarska tradicija, ki je preživela skoraj 800 let. O začetkih rudarstva priča Ortenburški rudarski red iz leta 1381, ki je urejal odnose v rudarstvu in plavžarstvu. Savske jame so obsegale številne tudi do 90 m globoke rudnike, kjer so kopali siderit in oskrbovali dva velika plavža na Savi in Javorniku. Rudarji so tod več kot šesto let kopali sideritno rudo, ki vsebuje več kod 48% železa. Barva siderita prehaja od sivkastorjave in sive barve. Sideritno orudenje spremljajo še svinčevi, cinkovi in bakrovi minerali ter pirit, kalcit in kremen. O našem največjem železovem rudišču spominjajo le še nekateri objekti in stara hišna imena. Deloma je ohranjen najnižji pridobivalni izvozni in raziskovalni rov Karel, imenovan Korelnov rov. Med spomini na fužinarstvo in rudarstvo so nekateri ostanki objektov, pražilnih peči ob Črnem potoku, nekdanje skladišče razstreliva, vsekano v skalo, in manjše ravnice – rudniški odvali, kjer so odlagali kose revne rude in druge primesi

 http://ava.rtvslo.si/#174276046;

Tekst zbrala in sestavila iz različnih virov: Darinka Gaberščik

Fotografije: Martina Mozetič in Darinka Gaberščik