PD Pošte in Telekoma Ljubljana

English
Navigacija
Poštarski dom na Vršiču
Okno v Prisojniku
Jesen na Vršiču
Ruska kapelica
Ajdovska deklica
Dom je ZAPRT

POREZEN 1632m, 25.05.2014

V zgodnjem nedeljskem jutru se nas je zbrala majhna druščina. Za izhodišče smo si izbrali parkirišče nad Petrovim Brdom, pri Robarju. Vabilo na potepanje po Poreznu je bilo namenjeno tudi takim, ki ne zmorejo več večjih naporov a se žal niso prijavili, smo že na začetku sklenili,da se bomo med potjo odločali, kako bi najbolje izkoristili ugodno vreme. S treniranjem obraznih mišic (klepetanjem), smo bili zelo hitro na Trtnkarski planini od koder se nam odprl lep razgled na Črno prst in na verigo vrhov proti Rodici in narej proti goram nad Tolminom. Oblaki so nam ponagajali le toliko, da so bili vrhovi delno zakriti. Na vrhu smo si privoščili konkreten počitek in malici po "zelooo" napornem kratkem vzponu. Vreme je postajalo vedno lepše in prav nikamor se nam ni mudilo. Zato smo se kar hitro odločili, da bomo pohajkovanje malo raztegnili. Nobenemu ni bila volja, da bi prehitro prišli v dolino. Sestopati smo pričeli proti Zakojci, na križpotju pa smo krenili na Cerkljanski stran, kjer smo na cesti, ki vodi do koče na Poreznu usmerili proti Davči. Prav kmalu nas je na pašniku pozdravila vesela druščina na štirih nogah. Enakopravno so si pašnik delili konji, žrebci, telice, osli in njihovi mladiči. Ker sem bila vodnica izleta, so bili udeleženci soglasni, da grem naprej v izvidnico in se žrtvujem, če bi se slučajno kdo od uporabnikov pašnika slučajno spomnil, da bi nas spodil z njihovega skrbo varovanega območja. A so bili tako prijateljski do nas, da so se raje umikali pred nami in nam pustili prosto pot. Še pozirali so, da so jih tisti, ki niso imeli polne sponske kartice, lahko ujeli v objektiv. Vsi nismo imeli take sreče. Le par kobil je hotelo pred nami pokazati svojo moč in so se pričele med seboj brcati. Po krajšem občudovanju žiali in obveznim fotografiranjem z njimi smo pot nadaljevali v smeri proti Davči. Pot nas je vodila skozi gozd. Tu v teh krajih žled in veter nista pometala s svojo močjo. Ker se je bližal čas za pozno kosilo, smo si le tega privoščili na malo romantičnem kraju ob bistrm potočku na zelenem travniku in ob prijetnem spomladanskem soncu. Prostora je bilo v izobilju in vsak si je lahkio izbral sebi najlepši kraj. Ženski del ekipe je izkoristil odmor še za nabiranje vršičov, ki ne smejo manjkati v domači lekarni. Pred nami je bilo še nekaj poti in krenili smo naprej malo po cesti, malo po zapuščeni traktorski vlaki do asfaltirane ceste, ki pelje do domačije v Podporeznu. Kaj kmalu smo zapustili asfalt in se še rahlo povzpeli po kolovozu ob robu travnika, prečili par grap in travnikov in že smo bili na Tolminski strani Porezna v Pahoču. Od tu pa smo bili kar hitro nazaj pri svojih jeklenih konjičkih. Ob koncuni nobenemu prišlo na misel, da smo krog okoli Porezna naredili na območju treh občin: Tolmin, Cerkno in Železniki. Prijetno celodnevno druženje smo sklenili v planinskem domu na Petrovem Brdu in ugotovili, da smo prav prijetno prijetno pohajkovali in da smo okoli Porezna zašpičili veliko klobaso. Še prav posebno pa bo Porezen ostal v spominu Martini, saj so njene pohodne palice po vseh peripetijah rabile še cel teden, da si prišle nazaj do lastnice. 

Tekst: Darinka Gaberščik

Fotografije: Martina Mozetič, Darinka Gaberščik