PD Pošte in Telekoma Ljubljana

English
Navigacija
Poštarski dom na Vršiču
Okno v Prisojniku
Jesen na Vršiču
Ruska kapelica
Ajdovska deklica
Dom je ZAPRT

Dovžanova soteska z geologom - nedelja, 3. avgust 2014

Izlet, v sodelovanju s športno zvezo Ljubljane, sta sofinancirali Mestna občina Ljubljana in Fundacija za šport.  

V okviru Odseka za varstvo narave smo sončno nedeljo izkoristili za raziskovanje lepot Dovžanove soteske v spremstvu geologa. Zakaj ravno v Dovžanovo sotesko? Zaradi tega, ker je to območje zavarovano kot naravni spomenik, kjer je edinstveno nahajališče paleozoiskih okamenin - ostankov nekdanjega življenja rastlin in živali, ki so se v ostenjih ohranili do današnjih dni. Soteska je zaradi tega tudi ena od osrednjih točk Slovenske geološke transverzale.

Planinska skupina, ki je skoraj v celoti napolnila avtobus, je z zanimanjem prisluhnila vodniku in geologu Matevžu Novaku, ki nas je z razlagami popeljal v 300 milijonov let oddaljeno zemeljsko zgodovino. Za Matevža je bil pogled na 50-člansko skupino planincev po eni strani veselje, da je tolikšno zanimanje za ta kotiček Slovenije, po drugi strani pa skrb, kako tako številno poslušalstvo seznaniti z vsemi posebnostmi ob poti. Soteska se nahaja v dolini Tržiške Bistrice in je stisnjena med strma ostenja skalnih piramid, imenovanih Kušpegarjevi stebri na vzhodu in Borove peči na zahodu. Z Borove peči so se in se še vedno krušijo veliki skalni bloki kremenovega konglomerata, ki se ustavijo v strugi reke ali v neposredni bližini kakšne hiške, kar daje občutek dramatičnosti.

Pot smo pričeli na parkirišču v Čadovljah pred Dovžanovo sotesko. Posebnost vasice Čadovlje je zavarovana Jamenšnikova domačija, kjer so ohranili posebnosti karavanškega kmečkega stavbarstva. Blizu hiše je postavljena manjša zidana sušilnica za lan in sadje, ki so jo imenovali paštba. V njej je zdaj informacijska točka, v kateri se lahko obiskovalec pouči o kamninah in naravnih znamenitostih soteske. Od tu smo se odpravili po razgledni poti naprej. Vmes smo se ustavljali in poslušali razlage o kamninah: kremenovem peščenjaku, trbiški breči, ki je dobila ime po mestu Trbiž v Italiji, apnencu, ki je edina fosilonosna kamnina v soteski. Najznačilnejše oblike ostankov življenja v Dovžanovi soteski so: Schwagerina Carniolica, morske lilije, alge, ramenonožci in korale. Ob Matevževi slikoviti razlagi, podkrepljeni z gradivom ob poti, razlagalnimi tablami in živimi dokazi na terenu, je hoja po prenovljeni razgledni poti, ki vodi delno ob sami reki Tržiški Bistrici, delno pa po cesti skozi znamenite Bornove tunele, do vasi Dolina minila neverjetno hitro. Ob šumenju reke smo morali skrbno slediti vsemu povedanemu in občutek je bil, kot da smo v kakšni geološki učilnici na prostem. Tako rekoč smo se sprehajali daleč po zemeljski zgodovini, v obdobja, ko so nastajale Karavanke in je bilo na tem območju menjajoče morje, pa obalni grebeni, delte in puščave. V vasi Zgornja Dolina smo obiskali Razstavno-izobraževalno središče (RIS), s poučno zbirko kamnin iz soteske kot tudi  iz različnih koncev Slovenije.

V dolino smo se vračali mimo idiličnega zaselka Na Jamah, kjer je tudi domačija Filipa Benceta, pokojnega tržiškega alpinista. Večina udeležencev se je odločila, da preizkusi del Bencetove poti, ki je v najožjem delu soteske zavarovana z jeklenicami in lestvijo. Za hojo po zahtevnejši poti smo bili poplačani s prekrasni razgledom nad sotesko. Turo smo zaključili ob čudenju nad sporočilom, ki ga nosi vsaka kamnina, ki jo opazimo na naših planinskih poteh.

Besedilo: Martina Šuštar Marn

Foto:       Stane Tomšič