PD Pošte in Telekoma Ljubljana

English
Navigacija
Poštarski dom na Vršiču
Okno v Prisojniku
Jesen na Vršiču
Ruska kapelica
Ajdovska deklica
Dom je ZAPRT

VISOKA VRBANOVA ŠPICA (Pot Lojzeta Rekara) 2408m, 07.09.2014

 

V soboto sem se slišala z vodnikom in Ljubljane, Gregorjem  Česnikom, saj bi morala biti to, naša skupna tura. Vendar je on zaradi zapadlega snega turo odpovedal. Sama sem se odločila pa drugače. Saj sem vedela 1. da so moji udeleženci pripravljeni na vse, 2. da bomo s seboj imeli vso potrebno opremo, 3. v koči Valentina Staniča so mi zatrdili, da snega in 4. ker bi lahko naredili tudi lažjo varianto.

Tako smo se ob 5.00 h odpravili proti Ljubljani in nato proti Mojstrani v dolino Kot.

Pot je potekala po opisu, ki sem ga dobila na Hribi-net.  Megla nas je zvesto spremljala in se počasi dvigala. Vendar tako počasi, da nam je skrivala naš cilj in okolico. Le sem pa tja, nam je kot skozi okno poklonila poglede na sosednje vršace. Snega ni bilo niti za vzorec. Užitkov pa vse polno za nas. Polička, previs, skoba, zajla, skala in stezica, stopnice in lojterca...pa Spodnja Vrbanova špica, pa Plesišče....  In po slabih petih urah hoje – vrh. Žal brez razgledov. Pa smo sveeno zadovoljni šli proti koči. In tam, sva se z Miranom strinjala, da greva še na Begunjiski vrh. Kot za malico sva ga pohrustala. Pol ure. Gor, pa dol. Ostali niti pive niso popili. In ko prideva do koče......nagrada za vse. Megla se je dvignila. Sonce se nam je nasmejalo. Nas dodobra, oz še predobro ogrelo. Vsi mogočni sosedje so se pokazali. In ker so taki lepotci smo jim obljubili, ko smo odhajali proti dolini, da drugič pa njih osvojimo.

Pot v dolino je bila spolzka in je zahtevala vso našo previdnost. Tako, da sem bila vesela, da so se udeleženci odločili pogledati  vrh Rjavine naslednjič. Po 9.h urah hoje smo našo turo zadovoljni zaključili. Za nami je bil prečudovit dan.   

Tekst: Ingrid Peršolja

Fotografije: Miran Krpan