PD Pošte in Telekoma Ljubljana

English
Navigacija
Poštarski dom na Vršiču
Okno v Prisojniku
Jesen na Vršiču
Ruska kapelica
Ajdovska deklica
Dom je ZAPRT

TEMATSKA POT NA SVOJI ZEMLJI, 04.10.2014

Letos so se naši planinci pridružili na drugem pohodu po tematski poti, kjer so v letu 1946 in 1947 snemali prvi Slovenski igrani film. Premiera filma je bila v letu 1948. Glavne prizore so posneli na Grahovem ob Bači in na Koritnici v Baški grapi, nekaj pa tudi v vasici Bukovo, ki leži nad vasjo Grahovo. Tako planinci iz Ljubljane, kot iz PS Nova Gorica, smo se na Grahovem najprej okrepčali ob jutranji kavici, potem pa smo se odpravili do doma krajanov, kjer je tudi spominska soba posvečena dogodkom s snemanja, nekateri pa so si tudi ogledali odlomke iz filma. Po pozdravnem nagovoru Alenke Zgaga, predsednice Društva Baške dediščine, predsednika KS in krajšemu kulturnemu programu, smo se podali na pot po točkah, kjer so se odvijala snemanja glavnih kadrov v filmu. 

Že na samem izhodišču pred domom krajanov se nahaja prva informativna tabla z naslovom: kapitulacija. Na tem delu so snemali veselje vaščanov, ob Mussolinijevi predaji. Partizani pridejo v vas, na čelu na harmoniko igra igralec Oskar Kjuder, kasnejši dolgoletni vodja Tržaškega partizanskega pevskega zbor. Gre za začasno osvoboditev, preden pridejo nacisti. Takrat gre tudi veliko vaščanov v partizane.

Pot nas pelje mimo vaškega korita in že se znajdemo sredi vasi na Grahovem »v klancu«, kjer se na isti lokaciji prepletata dva pomembna filmska prizora. Filmski ustvarjalci umestili hišo Dragarice (le ta je bila v sedemdesetih letih porušena) in hišo Gradnikove Angelce. Tu so snemali prizore, ko belogardisti pripeljejo vklenjeno partizanko Tildico, Drejc cepi drva in na koncu belogardiste pobije. Drugi prizor sneman na tem mestu je bil, ko se pogovarjajo na dvorišču Dragarica, Tildica in Angelca. Tretji prizor na tem mestu pa je bil posnet, ko se je kurir Dragič med opravljanjem naloge oglasil pri Tildici, ki je prala pri koritu in so ga kljub begu ubili.

Nadaljujemo mimo cerkve, ki je posvečena sv. Ani do naslednje informativne table. Od tu se vidi most, pri katerem so snemali  naslednji važnejši prizor. Opis tega prizora je pri mostu. Na tem mestu sta Sova in Drejc podstavljala eksploziv, Boris Orlič pa jim pomaga. Tu je bil Sova ranjen.

Nas pa pot vodi navkreber mimo vzpetine, ki se ji pravi pri stari cerkvi. V davnini je tu resnično stala cerkev, mimo pa je vodila stara tovorna pot, ki je šla na Bukovo in naprej proti  vzhodu, saj je bila Baška Grapa prvotno poseljena le do Koritnice. Sledimo glavni cesti, ki pelje na Bukovo a kaj kmalu skrenemo na gozdno pot, ki nas skozi Žrelo pripelje na Bukovo. Legenda pravi, ko so šli skozi žrelo Turki, se je pred njimi odprla ilovnata zemlja in je požrla vase. Tudi to strmino smo brez večjih težav premagali in se z veseljem odpočili in okrepčali na Štefičkovem pašniku, kjer so bili prav tako posneti manjši prizori. Še malo in že smo bili pri najvišji točki naše poti, kjer se odpre razgled na Baško grapo in ko reče Sova Stanetu: »Glej jo našo Grapo! Baška Grapa « odvrne Stane, ki jo vidi po desetih letih.

Nazaj se vračamo po isti poti skozi Žrelo, potem pa se skozi pašnik podamo do železniške proge, kjer je bil sneman prizor, ko so minirali železnico. Na tem območju je v davnini potekala zgrajena pregrada – obrambni zid, ki je varoval pred upadi. Na balinišču, so nas pričakali ostali, ki so si izbrali za pohod krajšo varianto in skupaj smo se odpravili proti Koritnici, da si ogledamo še zadnji dve točki, kjer so se odvijala pomembnejša snemanja. »O moj Jezus!«  so besede gostilničarja in se opoteče po stopnicah, ko sliši eksplozijo ob miniranju proge. Hišo očka Orla so v filmu umestili nasproti filmske gostilne in še danes tako stojita, la da sta obe obnovljeni. Na tem delu so bili snemani prizori: Tildica je pomagala očku Orlu mlatiti žito, Obrekarjeva Ana zajema vodo pri koritu in prizor, ko belogardisti peljejo Tildico v zapor.

Mi pa smo se odpravili naprej proti središču vasi, kjer je bil posnet najbolj presunljiv prizor, ko nacisti priženejo v klanec domačine in Adolf izbere talce. Našim planinkam in planincem je na temu pohodu bilo omogočeno, da so na tej točki ta prizor odigrali v živo. Po odigranem odlomku pa je Nadja – avtorica tematske poti pravila krajši razgovor z domačinko, Mlekarjevo Mari, ki je bila med snemanje statist in je ena redkih še živečih domačinov, ki se še danes radi spomnijo, kaj vse so doživljali ob snemanju.

Pred nami je bila le še pot do igrišča, mimo sotočja Bače in Koritnice, kjer so arheologi našli žarne gobove in starejše in mlajše železne dobe. Pred igriščem, kjer je bil uradni zaključek pohoda smo se ustavili še na mestu, kjer so v filmu ubili očka Orla.

Ko smo si podprli prazne želodce in odpočili utrujene noge, smo se za konec še povzpeli nazaj do glavne ceste, kjer je čakal Ljubljančane avtobus, ostale pa jekleni konjički. Še prej pa smo se ustavili ob zadnji točki namenjeni snemanju tega filma – spomeniku, ki je biol postavljen leta 1975 v spomin na snemanje. Spomenik je izklesal kipar Peter Jovanovič.

Tekst: Darinka Gaberščik

Fotografije: Irena Mlakar, Darinka Gaberščik