Vodniški odsek - Galerija

Aškerčeva pot je ena od navidezno lažjih  KULTURNIH  POTI, imenovanih po znamenitih Slovencih, ki poteka po gričih nad Rimskimi Toplicami in Zidanim mostom. Od petindvajsetih opisanih poti v žepnem vodniku Mladinske knjige, avtorja M. Raztresena, smo člani našega PD Pošte in Telekoma Ljubljana prehodili večino, čeprav je marsikatera pot turistična in temu primerno /ne/opremljena. Kot taka je do nedavna veljala tudi Aškerčeva pot, vendar so jo skrbni turistični delavci temeljito obnovili in poleg lesenih oznak v obliki črke A je pot zdaj še dodatno opremljena s številnimi lesenimi stebri z oznako B 3 in smerjo, tako, da zdaj ni več dvomov, kam zaviti na določenih odsekih poti. Tega ni mogoče trditi za del poti pri zaselku Lukovica, kjer drugi odcep /s planinsko markirane poti na Kopitnik/ za vzpon na STRAŽNIK /655 m/ še vedno ni z ničemer označen.

Za izlet po Aškerčevi poti v nedeljo, 26. oktobra 2014 se je odločilo 14 udeležencev. Vlak ob 8.05 uri nas je odpeljal do CELJA, kjer smo si, poleg krajšega počitka za jutranje napitke, temeljito ogledali znamenito staro mestno jedro s številno urbano in kulturno dediščino kraja, ki slovi po bogati preteklosti. Od tu smo se odpeljali do RIMSKIH TOPLIC /280 m/ in se od ŽP odpravili v zaselek GLOBOKO, kjer se je največji slovenski epski pesnik leta 1856 rodil na siromašni in razpadajoči kmetiji materinih staršev. Ogledali smo si lepo urejeno spominsko obeležje, postavljeno ob 150-letnici pesnikovega rojstva, na razvalinah rojstne hiše, s ploščo in vsem zapisanim na ličnem kozolčku. Po fotografiranju smo se vrnili v Rimske Toplice. Po markirani poti, mimo pesnikovega doprsnega kipa, smo nadaljevali pot do zdraviliškega kompleksa in tisti, ki so bili prvič v teh znamenitih toplicah, so si ogledali zanimivo hotelsko, kopališko območje ter zdraviliški park z bioenergetskimi točkami in orjaškimi sekvojami. Od tu smo se povzpeli do zaselka SENOŽETE /440 m/, do spominske domačije Aškerčevih / kamor se je družina preselila kmalu po rojstvu pesnika/, ki je danes kulturni spomenik. Nam jo je razkazal pesnikov pranečaka, g. Avgust Aškerc, ki nam je omogočil degustacijo in nakup ovčjega sira s svoje sonaravne kmetije. Tu smo se zadržali nekaj več kot dobro uro za ogled številnih predmetov, iz katerih se je dalo razbrati, kakšen je bil v preteklosti način življenja v teh krajih. Neverjetno zanimiva je bila pripoved o življenju in delu pesnika in njegove družine ter ogled pesnikove muzejske zbirke.

Od tu smo nadaljevali pot proti zaselku LUKOVICA, do odcepa za vzpon na izjemno razgledni vrh STRAŽNIK /655 m/, ki so se mu tokrat vsi udeleženci izleta odrekli. Po jutranjem mrču, ki nam je zakrival lepe razglede, se je okrog poldneva zjasnilo in sonce nas je grelo do poznega popoldneva. Pot smo nadaljevali čez zaselek Straže in si krajši počitek privoščili šele na poti v zaselku VELIKO ŠIRJE. Tu smo se odločili, da nadaljujemo hojo čez BREZNO proti vasici /Marija/ ŠIRJE, lepem zaselku pod gozdnatim ostenjem Gor in Kopitnika, z dvorcem Širje, ki ga obnavljajo in zanimivo cerkvijo Sv. Marije.

Spust v dolino, v ZIDANI MOST, od koder smo se s popoldanskim vlakom vrnili v Ljubljano, je bil precej naporen, saj sta žled in nenehno deževje storila svoje tudi na tej poti. Hoja po Aškerčevi poti seveda ni lagoden sprehod. Ves čas je treba hoditi  dokaj strmo navzgor in navzdol. Hoje po krožni poti čez Globoko je bilo domala za celo uro, po trasi od Rimskih Toplic do Zidanega mosta, z nekaj kratkimi postanki, pa dobre 3 ure. Vendar je to izjemno razgledna pot. Vso pot smo zrli po obronkih zahodnega Posavskega hribovja, po obsežnem Velikem Kozjem, vse do razglednega Brunka, kjer smo tudi že planinarili.

Tekst: Ruža TEKAVEC  

Fotografije: Jože FICKO