Seniorski odsek-deluje v okviru vodniškega odseka - Galerija

Sveže decembrsko jutro je pozdravilo skromno skupino seniorjev, ki so si kljub mrazu upali podati na turo. Tokrat nas je pot vodila v smeri Male in Velike Ilove Gore. Posebni avtobus, ki ga je upravljal mladi in simpatični voznik Boštjan, nas je popeljal proti Radenskemu polju, naravnemu in kulturnemu biseru, ki je v svoji sedanji biološki pestrosti nastajal v tisočletni interakciji narave in ljudi. Razprostira se na dobrih 4 km², na nadmorski višini 325 m in je najmanjše med devetimi izrazitejšimi kraškimi polji v Sloveniji.

Turo smo pričeli v Zdenski vasi, kjer je prijazni faran odklenil cerkev sv. Antona Padovanskega in nam omogočil vpogled v notranjost kulturno bogate stavbe, predelane v 19. stoletju. Najbolj znana je po freskah Štefana Šubica, ki jih je naslikal v letih 1860 in 1861. Stranska oltarja, postavljena leta 1770 je poslikal Anton Postl. Med 2. svetovno vojno uničeni glavni oltar je leta 1991 nadomestil slikani oltar Lojzeta Čemažarja. Cerkev obkroža največji lipov gaj v Sloveniji s stoletnimi lipami, ki je spomeniško zaščiten. V gaju so nekdaj potekali tradicionalni živinski sejmi, o katerih je pisal že Valvasor.

Pot smo nadaljevali po nekdanji rimski cesti. Po nekaj minutnem pohodu in prečenju gozda, smo se znašli na široki in utrjeni poti v smeri proti Mali Ilovi Gori. Med potjo smo imeli krasen razgled na Raduho in Olševo. Malo pred naseljem se je razgled odprl vse do Triglava. Po kratkem postanku smo nadaljevali proti Veliki Ilovi Gori, kjer smo se ustavili pri spomeniku padlim partizanom v 2. svetovni vojni. Večina si je odtisnila štampiljko Grosupeljske planinske poti, naredili smo nekaj posnetkov s soncem obsijanih in zasneženih gora v daljavi ter nadaljevali po Poti Kurirjev in vezistov NOV Slovenije. Kmalu smo bili v Ravnem dolu, kjer smo odtisnili še eno štampiljko, tokrat TV št. 55.

Toplo zimsko sonce je blagodejno vplivalo na zadovoljstvo udeležencev. Brez posebnega hitenja smo nadaljevali proti izviru reke Krke. Kmalu smo jo tudi dosegli in brez težav prečili strugo izvira, tokrat mirno tekoče dolenjske lepotice. Po kratkem postanku na soncu smo ubrali pot proti cilju tokratne ture. V vasi Krka nas je čakal avtobus, ki nas je odpeljal do priznane gostilne na Muljavi. Pri Obrščaku so nas pogostili z zajetno kmečko pojedino in domačo sladico. Še kako se nam je prileglo....

Kmalu smo nadaljevali proti beli Ljubljani. Sonce je že zahajalo in na obzorju z debelim čopičem risalo pastelne barve v neštetih odtenkih. Škoda le, da nas je bilo tako malo. Odsotni so bili prikrajšani za lep, resnično lep in sončen, zimski dan.          

Zapisal: Jožef Tišlarič, vodnik ture