Seniorski odsek-deluje v okviru vodniškega odseka - Galerija

Na prvi seniorski izlet v letu 2015 smo se odpravili nekoliko kasneje, kot je to v navadi pri naših planinskih izletih. Vožnja s posebnim avtobusom do izhodišča izleta je trajala kratek čas tako, da smo se na pot iz Ljubljani podali šele ob 8.00 uri. Dan je že bil precej svetel, temperature nič kaj preveč zimske. Za ta letni čas je bilo presenetljivo toplih 6 stopinj Celzija. Napovedi vremenoslovcev so bile, da se bo še ogrelo. Kljub temu smo bili udeleženci pripravljeni za hojo po snegu in ledu. Primerna obutev in druga predpisana oprema je bila pripravljena, saj smo se podajali na območje, kjer je žled leta 2014 silovito pokazal zobe.

Hojo po zadnjem delu Logaške planinske poti smo pričeli v kraju Laze, kjer so nas hudomušni domačini prepričevali, da malo počakamo v njihovi družbi in se potem vkrcamo na redni avtobus za Logatec. Dejali so nam, da bo pot do Logatca tako hitrejše in lažja, kot pešačenje skozi gozd. Pa se jim nismo dali pregovoriti. Bili smo odločeni, da se sami na svoje oči prepričamo, v kolikšni meri je narava uspela pozdraviti brazgotine, ki so ostale po žledolomu. Kratek sprehod do lokalne železniške postaje, mimo katerega še vedno vozi dizel lokomotiva, saj električno omrežje še vedno ni v funkciji, je minil kot bi trenil. Hiter postanek za prvo slačenje odvečnih toplih oblačil in že smo bili v gozdu. O snegu in ledu ni bilo ne duha ne sluha. Pričakale se nas nove in široke blatne poti po katerih so gozdarji še dan prej odvažali les. Nekaj lesa je šlo na domače žage, večino pa so odpeljali v Avstrijo. Od tam so prišla podjetja, katerih stroji so delali v treh izmenah. Praktično vse je bilo avtomatizirano, nam pove lokalni markacist, ki se nam je pridružil na izletu. Od podiranja, do razreza na ustrezne dolžine, do izdelave sekancev, vse je potekalo zelo organizirano in tekoče. Kubični in kubični metri lesa so izginjali na tovornjakih s prikolicami.

Sčasoma se je široka pot spremenila v ozko pešpot. Tukaj smo naleteli na manjše zaplate snega in tudi tla so bila poledenela. Večkrat smo morali tudi preko podrtih debel, ki so ležala na poti. Toda dan je postal sončen in je bolj spominjal na pomlad kot na zimo. Tudi veter se je umiril in hoja je bila resnično prijetna. Hojo skozi gozd smo zaključili na utrjeni makadamski cesti, ki nas je pripeljal do izvoza avtoceste za Logatec. Kratek spust do industrijske cone ter vkrcanje na avtobus in že smo bili na poti proti Hotedršici, kjer nas je čakala malica. Ob odhodu iz gostilne Turk je večina zadovoljno ugotavljal, da je njen dober glas povsem upravičen. Še slovo od lokalnega markacista in že smo drveli proti domu. Za nami je bil še en lep dan, poln prijetnega druženja.

Jožef Tišlarič, vodnik izleta