PD Pošte in Telekoma Ljubljana
Krožna pot PRIJETNO DOMAČE je povezovalna pot po krajevnih skupnostih okrog občinskega središča Ivančna Gorica. Povezava dvanajstih krajevnih skupnosti, tim. občinskih biserov v smiselno celoto, pomeni zanimiv turistični projekt Občine Ivančna Gorica, ki skuša posamezne predele tudi fizično povezati. Temeljni skelet krožne poti predstavlja 12 unikatnih informativnih točk, ki so nameščene po vseh glavnih krajevnih središčih. Planinci se vedno radi napotimo prav po novih poteh.
V soboto, 24. januarja 2015, smo se odpravili na zimski izlet po delu te krožne poti. Z vlakom smo se odpeljali do Ivančne Gorice (329 m). Tu smo si ogledali ponudbo na TRŽNICI, pomembnem območju, kjer domači kmetje idr. dejavniki ponujajo domače pridelke in izdelke ter izvajajo programe lokalne samooskrbe. Ker je bilo v naših nahrbtnikih še preveč vsega potrebnega za hojo v zimskih razmerah, si seveda nismo mogli vanje vnesti raznih dobrot, čeprav nas je marsikaj mikalo in bi si sicer želeli kupiti na bogato založenih stojnicah.
Udeležencem sem že na ŽP razdelila lično in domiselno zgibanko za 12 žigov in jih seznanila z znamenitostmi, ki so se nam ta dan ponujale na trasi poti mimo občinskega središča /miljnik, cerkev sv. Jožefa idr./ do STIČNE (357 m), od tu do PRISTAVE nad Stično (695 m), vse do METNAJA (550 m). Prvi počitek smo si privoščili v Viridinem hramu v Stični, in sicer potem, ko smo pri zanimivi INFO točki odtisnili prvi žig v našo kontrolno knjižico. Vremenoslovci, ki so ves teden napovedovali sončno soboto, so se tokrat zelo zmotili. Že v Ivančni Gorici nas je presenetil dež, ki nas je spremljal vso pot proti Pristavi, kjer se je spremenil v sneg. Po žigosanju dnevnikov Poti slovenskih legend pri domačiji g. Pavle Jefimove, kjer smo se oskrbeli z domačo skuto, smo nadaljevali hojo po blatni gozdni poti do Metnaja. Po postanku na INFO točki in odtisu drugega žiga na tej krožni poti smo nadaljevali hojo po VIRIDINI POTI mimo kapelice sv. Barbare do Mekinja, od tu do Stične, kjer smo si ogledali Farmo polžev, samostansko pokopališče in čudovite božične jaslice v samostanski cerkvi, dokler nismo odšli do ŽP v Ivančni Gorici. Tu smo končno našli še zadnjo INFO kontrolno točko po skoraj pet urni hoji s postanki. Ves dan se z oblakov ni prebil niti en sončni žarek, tako, da smo se tudi proti Ljubljani vračali v vremenskih razmerah, sicer normalnih za zimski čas, ki smo ga izbrali za ta izlet.
Tekst in fotografije: Ruža TEKAVEC