Vodniški odsek - Galerija

Izlet, v sodelovanju s Športno zvezo Ljubljane, sta sofinancirali MESTNA OBČINA LJUBLJANA in FUNDACIJA ZA ŠPORT

Planinsko društvo Pošte in Telekoma Ljubljana že več let organizira odprte pohode za Ljubljančane, v sodelovanju s Športno zvezo Ljubljane in Meddruštvenim odborom planinskih društev Ljubljane. V letošnji akciji, v kateri sodeluje pet planinskih društev, sta našemu društvu pripadla dva izleta, eden v februarju in drugi v novembru. Za prvi izlet je bil izbran naš tradicionalni pohod s Pustom po Koprskem, ki je vsako leto deležen velikega zanimanja. Poleg ljubljanskih planincev se nam je tokrat pridružilo še nekaj članic in članov naše Planinske skupine Pošte in Telekoma Nova Gorica, ki so popestrili zanimivi pohod. Skupaj z njimi nas je bilo 46. Za pravo pustno vzdušje je poskrbelo tudi dokaj lepo vreme, ki nas je spremljalo med pohodom, še najbolj sončno pa je bilo popoldne, ko smo imeli pustno rajanje v restavraciji Emonec. Traso pohoda je načrtoval in vodil lokalni planinski vodnik Vojko Dobrila iz Planinskega društva Slavnik, ki se nam je pridružil v Kozini. Skupaj smo se odpeljali na skrajni rob Slovenske Istre, v Gradin, kjer smo začeli pohod proti naselju Abitanti. Hodili smo po redko naseljenem območju v bližini meje s Hrvaško, med hojo nas je tudi malo prepihalo. Prvi postanek smo naredili na Turistični kmetiji Grondali, ki se ukvarja s pridelavo domačega vina in likerjev, kar smo lahko tudi poskusili in nakupili. Naši planinski prijatelji iz Nove Gorice pa so nas presenetili z rezinami dišeče domače salame. Po slovesu od Abitantov smo se po starodavnih poteh spustili v dolino, skozi gozd in prek travnikov, pri obnovljenem Mazurinovem mlinu prečkali potok in se povzpeli v vas Hrvoji, kjer se je naš skoraj štiriurni pohod končal. Pri razgledni tabli smo nekaj časa občudovali razglede po Slovenski Istri, vse do morja, nato pa smo se odpeljali proti Kopru, na pustovanje v restavraciji Emonec. Tu so se po zasluženem kosilu začele priprave na izbiro najboljših mask in pustno rajanje. Nenadoma so izza zavese začele prihajati izvirne maske, posamezno ali v parih, nekaj pa je bilo tudi skupinskih. Na primer zelena bratovščina z Robinom Hoodom, ki je bila opremljena z loki. Pa skupina gojenk iz doma starejših, s svojimi značilnimi pripomočki itd. Izbira najizvirnejših mask je bila, kot vedno težka, zato je imela žirija veliko dela s podelitvijo skromnih nagrad. Vendar se je uradni del uspešno končal, nato pa je sledilo veselo rajanje pustnih mask, ob zvokih lokalnega muzikanta. Kar prehitro je prišel čas slovesa in vožnja v Kozino, nato pa naprej proti Ljubljani.   

Besedilo in foto: Stane Tomšič