PD Pošte in Telekoma Ljubljana

English
Navigacija
Poštarski dom na Vršiču
Zima na Vršiču
Okno v Prisojniku
Planike
Jesen na Vršiču
Ruska kapelica
Ajdovska deklica

CERJE IN OBČNI ZBOR 2015, 08.03.2015

Za letošnji občni zbor smo se zbrali v Kostanjevici na Krasu. Velika večina se nas je zbrala že v jutranjih urah z namenom, da se podamo po Poti miru na Cerje. V prijetnem dokaj sončnem vremenu smo se odpravilo čez Kraške gmajne do Borojevičevega stola. Tu nas je pričakal lokalni turistični vodič Konrad. Ob stolu je Spomenik - kažipot, ki je bil postavljen na čast poveljniku VII. avstro-ogrskega korpusa nadvojvodu Jožefu, imel pa je tudi funkcijo smerokaza, saj označuje razdaljo do Lokvice in Kostanjevice. Postavili so ga pripadniki pehotnega polka št. 43 iz Karansebesa v Romuniji. Pripadniki polka so gradili tudi cesto, ki so jo poimenovali po komandantu VII. korpusa: » Erzherzog Joseph Strasse « (cesta nadvojvode Jožefa). Na strani, ki gleda proti cesti, je nekoč stala še ena napisna plošča, ki je danes izgubljena. Na zadnji strani je napis ERBAUT VOM K.u.K. IR 43 (zgradil 43. pehotni polk). Sestavni del spomenika so tudi granate, ki so postavljene na vseh vogalih in na vrhu spomenika.  Borojevićev prestol (Cesarjev – Borojevićev kamniti stol) je dobil ime po poveljniku 5. avstro-ogrske armade Svetozarju Borojeviću von Bojna. Ob desni strani je vklesan priimek Pristan, ki je verjetno priimek tistega, ki je »stol« izklesal.
Spomenik je bil obnovljen leta 2000.

Od tu smo naprej nadaljevali poti proti jami Pečinka. Jama Pečinka je poševna jama, dolga 150 m z 22 m višinske razlike. Je naravnega izvora (70 % današnje jame) in se nadaljuje v umetno izkopan rov do vrha hriba Pečina kota 308. Jama je zasigana, vendar so kapniki in ostale tvorbe precej poškodovane. Pomembna je tudi iz arheološkega vidika, saj so pri manjših sondiranjih leta 1909 izkopali številne drobce prazgodovinske lončevine skupaj z ostanki človeških kosti. Lončevina po oblikah spominja na kaštelirske tipe.
V avstro-ogrski vojski so, da bi čim bolj izrabili naravne jame in brezna, ustanovili jamarski gradbeni oddelek VII. korpusa, ki je štel 500 ljudi. Vodil ga je speleolog ing. nadporočnik Alois Peter Bock. V tem oddelku je med 10. marcem in 15. aprilom 1917 deloval tudi slovenski naravoslovec in pedagog Pavel Kunaver (1889-1988). Raziskovali in uredili so več sto jam, od tega so jih precej preuredili za vojaško uporabo. Gradbena dela so večinoma izvajali ruski ujetniki.
Jama Pečinka je v 1. svetovni vojni služila kot zavetišče za vojake. Najprej je bila jama v posesti avstro-ogrske vojske, v 9. soški bitki, v začetku novembra 1916, pa je prešla v italijanske roke in ostala v njihovih rokah do konca oktobra 1917, ko je bilo po 29. mesecih konec bojev na soški fronti. Jama je bila opremljena s pogradi za vojake in kabinami za častnike. Na vrhu hriba Pečina je bila opazovalnica, kjer je bil nameščen žaromet. Tudi jamo nam je izvirno predstavil naš vodič.

Pot nas je naprej vodila proti Cerju, kjer nas pričakala vodička po spomeniku - muzeju ga. Barbara Jejčič. Stoji na razglednem vrhu Cerja. Mogočen spomenik z osnovnim motivom trdnjave in obrambnega stolpa, ki simbolizira obrambo slovenskega naroda pred zavojevalci skozi različna zgodovinska obdobja, od prve svetovne vojne, upora proti fašizmu in druge svetovne vojne do zadnje vojne za osamosvojitev Slovenije.

Po ogledu in krajšemu postanku na razglednem travniku smo se odpravili še na Fajti hrib 433m, ki je eden izmed vrhov na poti proti Trstelju. Od tu smo se po krožni poti vrnili nazaj v Kostanjevico na Krasu, kjer so nas že nestrpno čakali ostali člani, ki se niso pridružili na pohodu.

Uradni del zbora se je tako kot že nekaj let do sedaj pričel s projekcijo utrinkov na izletih v preteklem letu. Letošnje leto je bilo volilno in na zboru je bilo izvoljeno tudi novo vodstvo Planinske skupine. Predsednik je ostal Ivan Trampuž, blagajničarka je Anica Trampuž, tajnica Darinka Gaberščik, za vodnike skrbi Ingrid Peršolja, obveščanje po elektronski pošti Milan Božič, ostali člani pa so še: Božo Leban, Martina Karat, Martina Mozetič, Peter Kolec in Darij Hmeljak. Ker so z ukinitvijo Pošte poslovne enote Nova Gorica nastali problemi glede obveščanja po pošti, se zavzemamo, da bi bilo čim širše obveščanje prek elektronske pošte in prek spletne strani. Na letošnjem Občnem zboru smo imeli tudi kar lepo število slavljencev, katerim so bila podeljena priznanja za njihovo dolgoletno aktivno delovanje v skupini. Prejemniki slik, katerih avtorji so udeleženci slikarske kolonije na Vršiču so:

  • Boris Ipavec dolgoletni in aktivni član naše PS za 70 letnico, ki jo je praznoval v  preteklem letu - slika

  • Ivan Brovč dolgoletni in aktivni član naše PS, ki je ob okroglih obletnicah peljal pošto z zmajem, pomočnik vodnikom in je vedno pripravljen pomagati pri naših aktivnostih. V preteklem letu je praznoval 60 let - slika

  • Dimitrij Birsa je bil eden prvih mlajših planinskih vodnikov v naši PS. V preteklem letu je praznoval 50 let -slika

  • Aleš Koršič aktivni planinski vodnik, ki je v preteklem letu praznoval 50 let - slika

  • Branko Belingar, ki se je naši skupini priključil pred kratkim a se je takoj vključil v naše aktivnosti in je tudi vodnik za gorsko kolesarjenje. V preteklem letu je praznoval 40 let - slika

  • Darinka Gaberščik, dolgoletna članica UO, tajnica PS in urednica spletne strani PS – knjiga

Po uradnem delu pa je sledilo še pozno popoldansko kosilo in prijetno druženje. Za veselo razpoloženje so poskrbeli naši člani: Božo in Trampuž s svojo harmoniko, Cej je prijetne zvoke izvabljal z orglicami, Marija Valetič pa je s svojim prečudovitim glasom pritegnila še ostale, da so ji pomagali peti. Naš predsednik pa ni pozabil, da smo imeli občni zbor na dan žena, tako smo bile vse žene in dekleta obdarovane z žametno vrtnico.

Viri: razne spletne strani, Pot miru

Tekst: Darinka Gaberščik

Fotografije: Martina Mozetič, Darinka Gaberščik