PD Pošte in Telekoma Ljubljana

English
Navigacija
Poštarski dom na Vršiču
Okno v Prisojniku
Jesen na Vršiču
Ruska kapelica
Ajdovska deklica
Dom je ZAPRT

KOZJANSKI REGIJSKI PARK, 17.05.2015

Naravovarstveni obisk Kozjanskega parka smo načrtovali že v letu 2014, a je po spletu naključij prišlo do izvedbe v letošnjem letu. Naravovarstveni izlet smo tako združili še s prijetnim druženjem z našimi prijatelji iz PD HPiHT Sljeme Zagreb. V Podsredi se nas je zbala kar prijetna druščina, kjer nas je v prostorih parka najprej toplo pozdravil direktor parka Hrvoje Oršanič. Sledil je nagovor predsednice PD PT Ljubljana Zdenke Gorenc, potem pa smo prepustili besedo našemu vodiču biologu Dušanu Klenovšku, ki nam je že ob kratki filmski predstavitvi Kozjanskega parka predstavil, kako skupaj z domačini skrbijo za ohranjanje narave. Po uvodni predstavitvi in manjši pogostitvi za naše prijatelje iz Zagreba smo si najprej ogledali rastlinsko čistilno napravo in njeno delovanje. Namenjena je prečiščevanju odplak iz upravne stavbe parka in bližnjega gostinskega lokala. V parku pred upravno stavbo parka stoji tu carjevičev prestol, kjer vsako leto v oktobru na praznik Kozjanskega jabolka na tem stolu podelijo priznanje najboljšemu pridelovalcu jabolk. Carjevič je ena najbolj priznanih starih vrst jablan. Po izčrpni razlagi ob upravni stavbi smo se odpravili proti  pogledat, kaj počnejo pozimi na Kozjanskem bobri, ki so prišli kot ilegalci iz Hrvaške in so si ustvarili domovanje ob bregovih Bistrice in njenih pritokih. Iz Dušanovega pripovedovanja smo prišli do zaključka, da so to zelo pametne živali in sploh ne delajo v naravi tako velike škode. Med nepoznavalci teh živali vlada prepričanje, da naravi povzročajo škodo, v resnici pa so to zelo pametne in iznajdljive živali. Ob poti smo se srečali tudi s Kozjansko botaniko in žitnimi polji s poljskim makom, ki je bil že v polnem razcvetu.

Ko smo se pričeli vzpenjati proti Gradišču, kjer ima park nasade starih sort sadja, smo se ob poti srečevali z bogato floro in različnimi vrstami dreves, ki jih v vsakdanjem hitenju skoraj ne opazimo. Posladkali pa smo se tudi z gozdnimi jagodami, ki so se nam tako mamljivo ponujala. Nekateri pa so izkoristili in so med potjo nabrali še cvetove bezga za domačo lekarno. Dušanu pa ni ušla nobena žuželka, ki se je pasla na cvetovih. Ko smo se že malo povzpeli nad Podsredo, so se nam odprli razgledi na okoliške vrhove, pa na grad Podsreda, ki tudi nosi svojo zgodbo. Na drugi strani pa se z gradom spogledujejo Stare Svete gore, na katero vodi tudi križev pot.

Tako smo le prispeli do želenega cilja, do opuščene kmetije Čerček, ki jo je odkupil Kozjanski park. Tu do posadili stare sorte jablan in hrušk in ustvarili gensko banko za več kot 100 različnih starih vrst jablan in za več kot 50 različnih vrst starih hrušk . Poskrbeli so tudi za opraševalce, saj so napravili hotel za žuželke, pa tudi pikapolonicam, ki se prehranjujejo z ušmi, so napravili domovanje. Travnike pa krasi množica različnih cvetic, nekatere za bile za naše oči prvič videne. Po temeljiti Dušanovi razlagi in podrobnem raziskovanju, smo se vrnili nazaj v Podsredo, kjer smo si v Aškerčevi hiši ogledali še zbirko mineralov, v prostorih TIC-a pa smo si ogledali še nekaj razstavnih primerov hroščev, ki jih v naravi največkrat sploh ne opazimo. Pred slovesom od našega vodiča smo si ogledali še sramotilni steber, po katerem je Podsreda poznana tudi v širši okolici. Nekateri so se celo preizkusili, kako zgleda, če te priklenejo nanj.

Naše druženje s planinci iz PD HPiHT Sljeme Zagreb smo zaključili v Bistrici ob Sotli, kjer smo ob pozno popoldanskem Kozjanskem kosilu napolnili izpraznjene želodce. Druženje smo zaključili pred avtobusi ob Zagorski in Slovenski pesmi. S polnimi možgani novih vedenj in spoznanj smo se vračali proti domu in mislim, da je ob obilici doživetij lahko vsak našel nekaj zase.

http://www.pdrustvo-ptlj.si/?tip=drustvo&pod=galerije&id=470

http://www.kozjanski-park.si/

Tekst: Darinka Gaberščik

Fotografije: Irena Mlakar, Darinka Gaberščik

Stran je še v izdelavi