Seniorski odsek-deluje v okviru vodniškega odseka - Galerija

Svežega lepega jutra smo se seniorji Planinskega društva Pošte in Telekoma Ljubljana odpeljali z avtobusom po Zasavski cesti skozi Litijo do Renk.

V Renkah smo zapustili avtobus in pričeli naš pohod proti gorski vasici Ravne. Pohod smo pričeli po asfaltirani vijugasti ozki cesti, a kmalu smo zavili desno v strmi breg na ozko stezico. Po gozdni strmi vijugasti stezi se je naša številna skupina raztegnila v dolgo kolono pohodnikov. Po 1 uri, 45 minut smo prispeli v vasico Ravne. Vas je razprostrta po pobočju, ob hišah so vrtovi, ograjeni zaradi divjadi, ki je tu stalno prisotna. Povrtnina pa na tej višini in na svežem in čistem zraku lepo uspeva.

Na koncu vasi smo spet vstopili v avtobus, ki nas je popeljal v malo nižje skrito vasico Konjšico. Vozili smo se po ozki vijugasti cesti in opazovali nižje ležeče vasi, ali bolje rečeno zaselke, posejane po Zasavskem hribovju.

V vasi Konjšica nas je sprejela prijazna domačinka Jolanda Kotar in nas popeljala na ogled spominske sobe dirigenta Carlosa Kleiberja, v kateri se obiskovalec seznani z njegovim življenjem in delom. Kleiberju je bila zoprna vsakršna publiciteta, ki spremlja slavne osebnosti in v svoji skromnosti bi bil najbrž zadovoljen z muzejčkom, kakšen stoji sredi Konjšice. Imel je rad ženino sorodstvo in vas Konjšico. Morda bomo ljubitelji klasične glasbe lahko kdaj prišli na Konjšico poslušat posnetke njegovih plošč in koncertov. Vsi veljajo za odlične. Obravnavani so v znanih knjigah in ocenjeni kot najboljša orkestrska izvedba simfonične glasbe. V vasi Konjšica  je bila rojena in je v otroških leti živela slavna balerina Stanislava Brezovar, ki je nastopala na velikih svetovnih odrih in je bila soproga Carlosa Kleiberja. V poznih letih sta si nad vasjo Konjšico uredila dom. Carlos Kleiber, eden najznamenitejših dirigentov v 20. stoletju, je v odmaknjeni samotni vasici našel svoj mir, izpolnjen z bližino ljubljene žene. Njeno smrt je težko preboleval, po sedmih mesecih je za njo odpotoval še sam. Lahko bi imel ovenčan grob na Dunaju ali Berlinu, on pa si je izbral hišo ob njej.

Na pokopališču ob vaški cerkvi smo obiskali skromen grob obeh slavnih oseb. Ogledali smo si tudi cerkev, v kateri je maševal v letih pred prvo svetovno vojno Anton Medved, ki je rad rekel: Kje je vas Konjšica ali takrat Župnišče. Če ti na Triglavu spodrsne, se samo ubiješ, tu pa se najprej ubiješ, potem pa v Savi še utoneš.

Poslovili smo se od zanimive Jolande, se zahvalili za vse informacije in odhiteli po vaškem kolovozu, med njivami in travniki in že nas je sprejel stari kolovoz, ki se zarašča in spreminja v gozd. Prispeli smo do Zasavske ceste, vstopili v avtobus, ki nas je odpeljal v našo lepo Ljubljano. Lep sončen dan nam bo ostal v prijetnem spominu.

Zapisal in fotografiral: Stanko Jaki