Seniorski odsek-deluje v okviru vodniškega odseka - Galerija

Ob Soči in na Vršič - četrtek, 9. julij 2015

V četrtek 9. julija 2015, ob 7. uri zjutraj, v Ljubljani, so na nebu temni oblaki in rahlo dežuje. Seniorji Planinskega društva Pošte in Telekoma Ljubljana se zberemo na glavni avtobusni postaji pri št. 29, kjer že čaka avtobus LPP. Vseh 45 nas je pravočasno v avtobusu. Vodnik Boris napove odhod, šofer Jože objame volan in pritisne na pedal, avtobus zapusti postajališče. Vožnjo nadaljujemo po Tivolski, Tržaški, na avtocesto za Primorsko. Vozimo mimo Vrhnike. Temni oblaki nad nami hitro potujejo, preneha deževati. Vozimo mimo Postojne, oblaki niso več temni, nebo postaja svetlejše. Vozimo po hitri cesti skozi Vipavsko dolino proti Novi Gorici. Zadnji oblaki na nebu hitijo svojo pot. Iz avtobusa si ogledujemo lepo primorsko pokrajino, vso v zelenju, z značilnimi primorskimi vasmi in zaselki. Že smo v Novi Gorici, hitimo mimo gore Sabotin, v daljavi zagledamo cerkev Svete gore in samostan na vrhu. Vožnjo nadaljujemo ob reki Soči, mimo Tolmina.

V Kobaridu, pri poslopju mlekarne in muzeja, zapustimo avtobus in pričnemo naš triurni pohod po Soški poti ob reki Soči. Hojo nadaljujemo po cesti, ki pelje v Drežnico, prečkamo Napoleonov most čez reko Sočo. Takoj za mostom se usmerimo na pot k slapu Kozjak in nadaljujemo ob levem bregu Soče. Vseskozi občudujemo, kako si bistra reka - hči planin, utira pot po dolini. Pri Otonah nam zastane dih ob pogledu na nevarne tolmune. Zanimiva in prijetna je steza ob reki, močno šumenje in bučanje rečnih valov, ki butajo ob skale in hitijo dalje po strugi. Reka Soča poje pesem in oddaja istočasno svojo glasbo tudi planincem, turistom in vsej živi naravi, od izvira do izliva v Jadransko morje. Opazujemo pogumne mladce in mladenke, ki v kajakih veslajo po reki in nevarnih tolmunih.

Po gozdni poti se dvignemo za cca. 400 m in se zopet spustimo k Soči, preko visečega mostu prečkamo reko ter po kolovozni poti prispemo v vas Trnovo, kjer vstopimo v naš avtobus. Po dolini Trente se mimo Kugyjevega spomenika odpeljemo na Vršič (1611 m). Zopet zapustimo avtobus in se podamo peš do našega, 15 minut oddaljenega Poštarskega doma, ki kraljuje na najvišji točki Vršiča (1688 m).

Po okrepčilu in druženju se podamo nazaj na sedlo Vršič, se namestimo v avtobus ter se odpeljemo po vršiških serpentinah v Kranjsko Goro in naprej, vse do Ljubljane.

Za nami je lep, sončen in ravno prav topel dan. Še pozdravi in odhitimo v svoja domovanja.

Zapisal: Stanko Jaki

Foto: Danilo Cej