PD Pošte in Telekoma Ljubljana

English
Navigacija
Poštarski dom na Vršiču
Zima na Vršiču
Okno v Prisojniku
Planike
Jesen na Vršiču
Ruska kapelica
Ajdovska deklica

ŠOBER 1845m, RABELJSKE ŠPICE 1909m - 12.07.2015

V toplem nedeljskem jutru smo se z avtomobili zapeljali preko Predela proti Rablju, kjer so se že v soncu bleščale Rabeljske špice. Razkazovale so se v vsej svoji lepoti, le izbrancem pa je dano, da lahko stopijo na njihove vrhove. Jekleni konjički so nas peljali naprej proti vasici Plezzut, kjer se odcepi ozka in vijugasta cesta proti Rutte Picollo, ki se nahaja pred vstopom v dolino Rmšendol. Prav na vstopu v divjo, malo obiskano dolino smo parkirali naše jeklene konjičke. Pred nami se je odprla široka dolina, ki se zapira z vrhovi Skala, Mala Ruša, Vršič pri Rablju, Veliki Grintavec. Na levi nas pozdravi Kopa ali Poldnik, ki je iz Remšendola težko dostopna gora, pa Bikovnik, na desni strani pa se med neštetimi macesni sramežljivo kaže 1845m visok Šober  in dobrih 60m višje Rabeljske špice, ki s te strani sploh ne kažejo take mogočnosti, kot na zahodni strani. Po dokaj lagodni in lepo speljani makadamski cesti v veseli družbi prispemo do odcepa, ki nas pelje skozi gozd do opuščene planine Kolja jama. Dan je bil vroč in soparen, zato smo si z veseljem privoščili krajši počitek. Tu se je naša skupina razdelila. Del udeležencev se je odpravil proti Rabeljskim špicam s željo, da stopijo vsaj na enega izmed petih vrhov, ostali pa smo se odpravili po markirani poti do Šobra in naprej proti Vraški škrbini. Hodili smo po poti, ki je v preteklosti služila kot povezovalna pot med Rabljem in Rmšendolom, danes pa služi le redkim obiskovalcem in morda pastirjem, ki imajo svoje ovce na pašnikih v zatrepu doline Remšendola. Z Vraške škrbine je tudi možen prehod na drugo Čez Stože na Mangartsko planino. Šober je najvišja točka ob tej poti, vzpetina, ki je tako skopa s prostorom, da dovoli na svoj vrh le manjši skupini. Z velikim veseljem smo izkoristili ta majhen košček in uživali v razgledih »za bogove«. Tudi druga polovica se je že veselila na enem izmed vrhov Rabeljskih špic in z veseljem smo jih pozdravljali, žal pa nas niso opazili. Grebenska pot nas naprej pripeljala do škrbine, od tu pa se kar strmo spušča skozi gozd v dolino. V hudi vročini smo bili zelo veseli, da so nam mogočni macesni in kasneje smreke in listavci dajali vsaj malo sence in hladu. Ob potoku, ki nas je spremljal ob poti pa smo se lahko še malo osvežili. Pot nas je pripeljala na obrobje Rablja, kjer smo preostanek časa, ko smo čakali ostale, da se vrnejo z Rabeljskih špic lahko v miru ogledali prenovljeno mestece, ki je pred leti zaradi zaprtja rudnika propadalo. Zadnja leta so lepo obnovili, vanj pa se vsaj malo vrača življenje. Druga skupina se je vračala v dolino po smeri pristopa. Vsi smo bili, kljub hudi vroči veseli, da nam je bilo dano stopiti v kraje,ki so redko obiskani, a zelo lepi.

Besedilo: Darinka Gaberščik

Fotografije: Jožica Nemec, Ingrid Peršolja, Darinka Gaberščik