Vodniški odsek - Galerija

BADJUROVA PLANINSKA POT

V zasneženem nedeljskem jutru smo se planinci PD Pošte in Telekoma Ljubljana odpravili po drugem delu Badjurove planinske poti. Ni nas bilo veliko, saj so se nekateri ustrašili slabe vremenske napovedi. Ampak saj veste, »na hrabrih svet stoji« in smo šli.

Z avtobusom se skozi spokojno pokrajino, prekrito s snegom odpeljemo do Trebeljevega. Prvi zapisi kraja na slemenu med dolinama potokov Reka in Besnica datirajo v leto 1145. Naselje je izhodišče za številne izlete v naravo. Tu se nam pridružita planinca Milena in Tone, ki bo pomagal Borisu saj je Badjurovo pot že večkrat prehodil. Kar po cesti se odpravimo proti Obolnemu. Med potjo začno oblaki izginjati in vedno več je jasnine. Na Obolnem, kjer imamo krajši počitek, nas sonce že prijetno greje. Dan se je spremenil v pravo zimsko pravljico. Po počitku nadaljujemo pot proti 776 m visokemu vrhu. Pot ni shojena, zato prvi gazijo sneg, nam zadaj pa je prav lepo. Nadaljujemo s hojo malo navzdol, malo navzgor, po cesti in celem snegu, da prispemo do Pristave in odtisnemo še en žig. Zaselek Pristava, ki je 4 km oddaljen od kraja Stična, slovi kot lepa izletniška točka na križišču več planinskih poti: Badjurova, Lavričeva, Pot slovenskih legend. Nad zaselkom stoji Partizanski dom, kjer je poveljstvo Manevrske strukture Narodne zaščite RS, 7. septembra leta 1990 sprejelo prvi tajni načrt obrambe Slovenije v primeru agresije JLA.  V bližini je cerkvica sv. Lamberta, ki je postavljena na mestu nekdanjega gradu. Ohranjena je le ena stena, ki služi za oltar. V gradu je prebivala t.i. Gospa s Pristave, vojvodinja Virida Visconti iz Milana. Bila je soproga habsburškega vojvode Leopolda III. in mati Ernesta Železnega, zadnjega na Gosposvetskem polju ustoličenega kneza. V gradu je živela po moževi smrti, pokopana pa je v Stiški baziliki. Po njej je imenovana tudi Viridina pot. Hojo nadaljujemo do Javorja, kjer si v domači gostilni privoščimo čaj in kavo, nato pa pot pod noge do glavne ceste, kjer nas pobere avtobus in nas zapelje do gradu Bogenšperk. Tu odtisnemo še zadnji žig na današnji poti. Grad Bogenšperk stoji v občini Šmartno pri Litiji. Renesančni grad je lepo obnovljen in predstavlja enega najpomembnejših kulturnih spomenikov Slovenije. Verjetno ga je v današnji obliki začela graditi družina Wagen, leta 1511. Leta 1672 ga je kupil Janez Vajkard Valvasor, ga temeljito obnovil in imel v njem grafično delavnico, knjižnico ter zbirko kuriozitet. Po izdaji knjige Slava vojvodine Kranjske v nemškem jeziku se je močno zadolžil, zato je bil prisiljen grad prodati. Zadnji lastnik gradu je bila družina Windishgrätz. Danes je v njem več muzejskih zbirk.

Z avtobusom se zapeljemo do gostišča Pustov mlin, kjer nas čaka kosilo. S polnimi želodčki se odpeljemo proti Litiji, kjer izstopita Tone in Milena, mi pa prijetno utrujeni in veseli saj smo preživeli lep, sončen zimski dan, nadaljujemo proti megleni Ljubljani.

Hvala Tonetu, Zvonetu in Borisu, ki so nam utirali pot!
Prosinec, 2010                                                                                                        

Besedilo: Slavka Lazar

Fotografije: Branka Rus in Stane Tomšič