PD Pošte in Telekoma Ljubljana

English
Navigacija
Poštarski dom na Vršiču
Okno v Prisojniku
Jesen na Vršiču
Ruska kapelica
Ajdovska deklica
Dom je ZAPRT

Izlet v Neznano - 29. november 2015

Tokratna tura v »neznano« se je pričela prijetno in razigrano. Radovedni in tudi tisti, ki so že uganili, kam smo tokrat namenjeni, so se nasmejani zbirali na avtobusni postaji v Ljubljani.

Na postajališču v Semiču nas je s širokim nasmehom pričakal vodnik Jože Žugelj, ki nas je pred tedni peljal tudi na Mirno goro. Skupaj smo se zapeljali do izhodišča – tovarne Iskra, kjer nas je pozdravil predsednik PD Semič, Dušan Kukman. Pridružili so se nam tudi načelnik markacistov Vinko Škedelj in še nekaj članic društva. Jože Ž. nas je popeljal v sončen dan in proti vodni kraški jami Lebica. Jama se nahaja na belokranjskem kraškem ravniku, razgibanem z vrtačami. Vhod v jamo je ob robu plitve vrtače in po ljudskem izročilu, je v preteklosti služil kot pomemben vir pitne vode za semiški okoliš. Temu primerno ima tudi kulturno zgodovinsko vrednost.

Nadaljevali smo po kraški učni poti, ki poteka po obrobnem krasu v ožjem zaledju reke Krupe ter ob sami reki. Predrti kraški svet s številnimi vrtačami, manjšimi izviri, kamniti gmajnami, steljniki in reko Krupo, je izjemna naravoslovna učilnica. Pot nas je pripeljala do naslednje znamenitosti – jame Malikovec, kjer se nahaja tudi učni  nasad divjih sadnih vrst. Po kratkem postanku za ogled jame in okrepčilo, smo se že bližali baročni cerkvi sv. Trojice, ki je bila, po vzoru na romarske cerkve v Novi Štifti, leta 1647 pozidana na oktagonalni tlorisni zasnovi in je postala vzor za centralno zasnovano skupino belokranjskih cerkva. Hoja skozi jesenski gozd in že smo bili pri Judovski hiši, edini potrjeni paleolitski jamski postaji v Beli krajini. V nadaljevanju poti smo se ustavili še pri koliševki Medvednica. Koliševka je globoka in široka udorna vrtača, ki je nastala z zrušenjem stropa nekdanje podzemne jame. Bolj kot čas, nas je priganjal naš lokalni vodnik, ki nam je želel pokazati še več. Tako nas je popeljal do severnega dela kraškega ravnika, kjer v močnih kraških izvirih izpod 30 m visoke, tektonsko prelomljene skalne stene prihaja na površje reka Krupa. Po vodnatosti je izvir Krupe največji v Beli krajini – absolutni minimalni pretok je okoli 400 l/s, povprečni pa okoli 1.000 l/s. Po 2,5 km se Krupa izliva v Lahinjo. Krupa je zaradi prisotnosti evropskih ogroženih in redkih živalskih vrst uvrščena v evropsko ekološko omrežje Natura 2000. Izvor Krupe je tudi edino znano nahajališče jamske školjke v Slovenji, najdene pa so tudi druge endemske vrste jamskih polžev ter največji jamski vretenčar – človeška ribica (Proteus anguinus). V kraju Zgornje Gorenjce si je sedem žena podalo roke za »objem« 700 let stare lipe, ob kateri stoji 200 let stara grajska zidanica. In …

Toliko zanimivega se je dogajalo, da je zmanjkalo prostora za pohvale za poučno in domiselno izvedeno turo (pohvale »sošolcem« iz PD Semič) in odličnega, resnično odličnega odojka, ki so ga pripravili na turistični kmetiji Butala in nam ga še toplega dostavili v gasilski dom. Iskrena hvala tudi prijaznima gospodinjama za tradicionalno belokranjsko pogačo.                                                       

Zapisal: Jožef Tišlarič, vodnik ture

Foto: Danilo Cej