Seniorski odsek-deluje v okviru vodniškega odseka - Galerija

Ob zbiranju na postajališču glavne avtobusne postaje v Ljubljani je pričakalo seniorje in seniorke Planinskega društva Pošte in Telekoma Ljubljana hladno, megleno jutro. Vstopili smo v posebni avtobus LPP, vodnik je ugotovil, da  so vsi planinci na svojih sedežih, šofer Zdravko je speljal. Za Bežigradom  vstopijo še zadnji udeleženci. Po treh minutah smo že na avtocesti. Minute so hitele in kmalu smo se znašli v Trojanskih tunelih. Na drugi strani nas je pozdravilo sonce, ki nas je osrečevalo ves dan, o megli ne duha ne sluha. Po odcepu za Slovensko Bistrico zapustimo avtocesto. Vodnik Stanko po zvočniku opisuje potek pohoda, kje in kaj bomo vse videli, kako visoko se bomo povzpeli do razgledne točke ob cerkvi na griču sv. Avguština. Na rondoju za Kidričevo se nam pridružita naša znana planinca Jadranka in Branko, ki nas bosta vodila po pohodni poti sv. Avguština. Avtobus zapustimo v bližini Hrvaške meje.

Pohod smo pričeli s strmim vzponom po križevem potu dveh cerkva ob meji s Hrvaško in sicer Sv. Avguština in Sv. Marije Magdalene, ki stojita na haloškem vrhu na višini 504 m. Letnica 1790 na tramu cerkvene hiše pod obema cerkvama je edini podatek o cerkvi. Leta 1880 so obnovili obe cerkvi. Tukaj je ena najlepših razglednih točk v srednjih Halozah, z razgledom na Haloze in panonsko pokrajino - Ptuj, Ravno goro, Trakoščan, Donačko goro, Boč, Pohorje - skratka razgled, ki znova in znova navduši z nepreglednim labirintom strmih pobočij, dolin, ozkih slemen, na katerih kraljujejo haloške domačije. Pred odhodom lahko z zvonjenjem zaprosite Sv. Avguština za izpolnitev skrite želje. Tukaj poteka stara deželna meja iz časov Avstro-Ogrske, kjer so še vidni mejni kamni, ki nas spremljajo večji del poti. Z vrha smo se spustili do domačije, kjer hranijo staro Spominsko knjigo iz leta 1916, ki smo si jo tudi ogledali. Pohod smo nadaljevali ob meji po grebenu čez Vučjo goro, Brezovo goro in se sprehodili do ceste, kjer nas je čakal naš avtobus.  

Zapeljali smo se do Podlehnika ter do nam že znane Turistične kmetije Darinka v Kočicah. Po obilnem okrepčilu smo se poslovili od Darinke. Avtobus nas je varno pripeljal v Ljubljano. Odhiteli smo na svoje domove v želji, da se v mesecu marcu zopet podamo na izlet.

Zapisal: Stanko Jaki

Foto: Danilo Cej