Seniorski odsek-deluje v okviru vodniškega odseka - Galerija

Izlet članov dveh prijateljskih, pobratenih planinskih društev: Seniorjev PD Pošte in Telekoma Ljubljana in Torkarjev PD Brežice.

V četrtek, 16. junija 2016 so Torkarji iz Brežic že v ranem jutru krenili na pot z avtobusom po dolenjski avtocesti. Ljubljanski Seniorji pa smo z glavne avtobusne postaje krenili po Celovški cesti, na postajah pobrali še zadnje udeležence in pohiteli na Gorenjsko. V Voklem so nas že čakali brežiški Torkarji. Ob jutranji kavi so sledili pozdravi, pa tudi objemi starih planinskih znancev. Dež je pričel rahlo rositi po steklu avtobusa, v katerem sem slišal pripombo »Stanko, slabo si se pogovoril z onim tam gori, ki nam pošilja mokroto«. Moj odgovor je bil, da upanje še vedno ostaja. Ko smo pri Kranju zapustili avtocesto in krenili na Zgornje Jezersko, se je nebo pričelo svetlikati in dež je ponehal.

Pri Planšarskem jezeru smo zapustili avtobus in pričeli naš pohod po dolini. Kmalu smo prišli v gozd in se po gozdni stezi vzpenjali vse višje in višje. Pred nami se je prikazovala temna zavesa oblakov. Korak smo prilagodili vsem, saj se je kolona 53 pohodnikov pomikala letom primerno. Pričeli smo se vzpenjati s pomočjo jeklenih vrvi in stopnic ter po skalah napredovali vse višje in višje. Ob stezi smo opazovali cvetlice, celo šmarnice so nas pozdravljale, zlasti pa gorske cvetlice. Ob straneh pa nas je presenetil tudi sneg, zlasti v grapah. Opazovali smo temne oblake in kako mirno so nas tudi oni opazovali. Hoja je bila prijetna, ni bilo ne prevroče in ne prehladno. Premagali smo Hudičeve klance in prispeli do Mrzle doline (1500 m), ki pa ni bila mrzla. Po 5 minutah smo bili že pred Češko kočo na Spodnjih Ravneh (1542 m). Dobre volje smo bili mi, ki smo prispeli brez dežja na ta čudoviti kraj, kot tudi osebje, zlasti gospa Karmen Karničar, oskrbnica koče. Po okrepčilu smo se poslovili od osebja. Zbrali smo se pred kočo za gasilski posnetek. Razgledali smo se na gorske vršace, ki jih niso zakrili temni oblaki. Previdno smo se pričeli vračati navzdol in porabili več časa kot za vzpon. Del poti smo opravili po isti poti, potem pa smo skrenili desno in prispeli do spodnje postaje tovorne žičnice in po dolini nadaljevali do parkirišča ob Planšarskem Jezeru. Pot je zaradi neurja poškodovana in v zelo slabem stanju, kar onemogoča tudi spravilo lesa. Dežne kaplje, ki jih je prinašal veter z gora so nas opozarjale naj pospešimo korak. Ko smo se bližali jezeru, pa je veter oslabel in zmagali smo mi, ne pa veter in dež.

Veseli in dobre volje, ker nas je spremljala sreča, smo malo tudi proslavili v bližnjem gostišču pri jezeru. Poslovili smo se od brežiških Torkarjev. Marjan Rovan, brežiški vodnik, pa nas je povabil, da v letu 2017 pridemo na torek k njim na skupni pohod.

Zapisal: Stanko Jaki

Fotografiral: Danilo Cej