Seniorski odsek-deluje v okviru vodniškega odseka - Galerija

Prijetnega jesenskega jutra smo se člani Seniorskega odseka PD  Pošte in Telekoma Ljubljana zbrali na Glavni avtobusni postaji Ljubljana. Ob 7. uri smo se z avtobusom  LPP odpeljali po Tivolski in Tržaški na primorsko avtocesto. Vožnja je potekala mimo Postojne, Ilirske Bistrice. Prestop meje na prehodu Rupa smo opravili na gostoljuben in zaupljiv način. V Klani je vstopila v avtobus nam znana vodnica Jadranka, ki nas je že vodila po Klanjski planinski poti. Občina Klana spada v Primorsko-Goransko županijo in šteje nekaj manj kot 2000 prebivalcev. Prvič se omenja leta 1235, po najrazličnejših odkritjih pa izkazuje, da je bilo tukaj življenje že v 5. - 6. stoletju pred našim štetjem. Klana je bila zaradi svoje lege na križišču poti zelo pomembna za trgovanje, odvijala se je poštna služba med deželo Kranjsko in takratno Rijeko. Leta 1559 so Turki pod vodstvom Malkoč Bega tu doživeli velik poraz. Tu so bili gospodje Devinski, Habsburžani. Leta 1807 jo je prizadel velik potres, ki je uničil večino hiš. Klano je okupirala tudi Italija, tako kot tudi obalna mesta. Z Rapalskim dogovorom leta 1920 je bila postavljena meja med Klano in Studeno. Klana in Lisac pripadeta Italiji in tu nastane eden največjih mejnih garnizonov, Studena pa pripade Kraljevini SHS. Po kapitulaciji Italije leta 1943 je bila skupaj z Istro pripojena matici Hrvaški. Leta 1944 pridejo v Klano Nemci, ki še bolj utrdijo Rapalsko mejo, tako da so tukaj potekali hudi boji.

Planinsko društvo Pliš Klana, ki je po daljšem premoru začelo delovati leta 1996, je leta 2001 odprlo obhodnico Klanjski planinarski put, ki ima 10 kontrolnih točk: Klana (628m), Lisac (706m), Pliš (933m), Kraljica šume (730m), Kućica Rebar, Gumanačka (1083m), Trstenik (960m), Obruč (1397m), Rimski zid (596m), Studena (570m). Tokrat nas je pot vodila od naselja Studena, mimo kapele Sveti Mikula, čez mostiček in gozd, ki nas je spremljal skoraj do vrha. Povzpeli smo se na vrhove Bojin, Veli brig, Dugo brdo, Kičel (605 m). Vrh je stena, izpod katere izvira reka Riječina, od koder se nam je ponujal razgled na kanjon Riječine in Grobničke Alpe. Z vrha smo nadaljevali pot v smeri Jelenja in ob Rimskemu zidu, ki je služil za obrambo Rimskega cesarstva pred barbari. Pot smo nadaljevali čez Mržljak do našega avtobusa. Ves dan smo imeli lepo in ravno prav toplo vreme za hojo po pretežno gozdnatih kolovozih in stezicah, z vrhov pa čudovite razglede na velik del Istre. Končali smo v gostišču, nam že znanem iz preteklega leta. Z avtobusom smo se vrnili v Ljubljano po isti poti.

V letu 2017 bomo prehodili naslednji del poti in se povzpeli na Obruč in Štulac, če bo šlo vse po načrtu.

Zapisal: Stanko Jaki 

Foto:     Zdenka Kokalj