PD Pošte in Telekoma Ljubljana

English
Navigacija
Poštarski dom na Vršiču
Okno v Prisojniku
Jesen na Vršiču
Ruska kapelica
Ajdovska deklica
Dom je ZAPRT

Vernakularna arhitektura Dolenjske - nedelja, 25. september 2016

Na tokratnem izletu z našim članom, profesorjem arhitekture dr. Borutom Juvancem smo se odpeljali na Dolenjsko, kjer smo si ogledovali tradicionalno gradnjo, v kateri prevladuje les: domačije, gospodarska poslopja, kozolce...

Med vožnjo nam je profesor pojasnil pojem »vernakularna arhitektura«, ki je tista preprosta arhitektura, namenjena človeku in njegovim vsakdanjim dejavnostim. To ni visoka arhitektura za kralje, za bogove in za mrtve, to niso spomeniki. Nekatere rešitve so resda briljantne: izvirne ali estetsko dovršene, konstrukcijsko presenečujoče ali dekorirane s konstrukcijo samo. Vernakularna arhitektura ne pozna krašenja - vse je funkcionalno. S tem pa stopa v sam vrh stroke, saj se staplja z njeno definicijo: arhitektura je oblikovanje prostora, pri čemer skladno upošteva možnosti in zahteve, okoliščine okolja, časa in prostora, pa seveda zmožnost graditeljev.

V Trebnjem se nam je pridružil Franc Škarja, predsednik naše Planinske skupine Novo mesto. V Dobruški vasi smo imeli postanek za jutranjo kavo in nato je sledila vožnja do Kartuzije Pleterje, na ogled Muzeja na prostem, v prelepi dolini pod Gorjanci, kjer v tišini še danes živi duh preteklosti naših prednikov. V muzeju je predstavljena značilna domačija Šentjernejskega polja iz 19. stoletja. Stavbe so lesene in krite s slamo.

Tu nas je pozdravil upravitelj muzeja Simon Udvanc in nam pripovedoval o zgodovini muzeja, ki je začel nastajati leta 1990 v sodelovanju z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto in kartuzije Pleterje.

Muzej sestavlja več stavb: Kegljevičeva hiša, ki je bila prvi objekt v muzeju je pritlična, lesena stavba. Nad vrati v hiši je letnica 1833. Osrednji prostor je črna kuhinja. Opremljena je z izvirno opremo. Prenesena je bila iz vasi Ostrog. Sosednja Baničeva hiša je bila preseljena iz vasi Miholovo pod Gorjanci. V njej so prostori upravnika muzeja in manjša trgovina s spominki. V bližini stoji dvojni kozolec ali toplar. Simoščev svinjak je bil premeščen iz vasi Javorovica nad Pleterjami.

Dobrovoljčev pod je bil prestavljen iz vasi Miholovo. Vodnjak je izkopan do podtalnice in je bil nekoč značilen za Šentjernejsko polje. Sušilnica za sadje in lan je prav tako značilen sestavni del domačije. Stranišče na štr'bunk je bilo včasih standarden sanitarni prostor. Upravitelj muzeja nam je povedal, da nameravajo v prihodnjih letih preseliti stavbe na večjo parcelo v bližini Šentjerneja, kjer bo nastala ekološka vas, v kateri naj bi živelo in gospodarilo več družin.

Za njim je besedo prevzel profesor arhitekture, ki nam je podrobneje razložil način tradicionalne gradnje lesenih poslopij in slamnate kritine.

Po ogledu smo se odpravili še do bližnje kartuzije, ki je ob nedeljah zaprta za obiskovalce, zato smo si ogledali le zunanjost samostana.

Nato smo se zapeljali do gradu Otočec, kjer smo si privoščili krajši oddih pred našim pohodniškim delom. Nadaljevali smo vožnjo pod Stari grad, od koder smo se peš odpravili po Poti kurirjev in vezistov NOV na Trško goro. Topel jesenski dan je bil kot narejen za trgatev letošnje dobre letine grozdja. Iz zidanic ob poti so nas domačini prijazno vabili na pokušino sladkega mošta in lanskega cvička. Po uživanju lepih razgledov na Novo mesto, Krško polje, Gorjance in Kočevski Rog, smo se spustili v Ždinjo vas, kjer smo končali naš izlet z zasluženim kosilom.

Stanislav Tomšič