PD Pošte in Telekoma Ljubljana

English
Navigacija
Poštarski dom na Vršiču
Okno v Prisojniku
Jesen na Vršiču
Ruska kapelica
Ajdovska deklica
Dom je ZAPRT

ŠEBRELJE, DIVJE BABE, 30.10.3016

Sončno nedeljsko jutro nas je pozdravilo na Reki, kjer smo se zbrali planinci iz PS Nova Gorica in PD PT Ljubljana. Kar nekaj je bilo tudi članov iz drugih društev, ki so se nam z veseljem pridružili. Izlet je bil organiziran v sklopu varstva narave. Pod vodstvom vodiča Štefana smo si ogledali jamo Divje babe in cerkev sv. Ivana, ki stoji na robu Šebreljske planote in ima velik zgodovinski pomen. Prav tako tvori pentagram s cerkvami: sv. Ivan in sv. Jurij Šebrelje, sv. Uršula Jagršče, sv. Pavel Straža, sv. Urh Ravne pri Cerknem. Od sv. Ivana potekajo linije še na cerkve sv. Kacijan na Reki, sv. Marija v Policah, sv. Lenart na Bukovem, sv. Jurij v Lazcu. Ob cerkvi so stara grobišča, v novejši zgodovini pa je tu potekalo zaledje Soške fronte.

Po ogledu smo se odpravili proti vasi, kjer smo si ogledali še stalno razstavo o sestavi in izkopavanjih v Divjih babah. Pridružila se nam je še domačinka in planinska vodnica Marica, Povedala nam je veliko o Šebreljah, planoti, pomembnih osebah, ki so bile tu rojene ali so službovale in skupaj uživali v nepozabnih razgledih na gore od Krna pa tja do Vogla in Rodice na severu. Na jugu pa tja proti Trnovski planoti in Šebreljskemu vrhu.

Šebrelje so kraj na predalpski kraški planoti na nadmorski višini 639 m, pokrivajoč površino 11,89 km². Že zgodovinska dejstva pričajo o dolgem obstoju in zanimivosti kraja, saj so Šebrelje ali Sibrielge omenjene v Tolminskem urbarju iz leta 1377, pred prvo svetovno vojno pa so zaradi ugodne klime med Tržaško gospodo slovele kot zdraviliški kraj. Imele so svojo šolo (1865), »Šebreljsko štedilno posojilnico« (1890) ter zobozdravniško dejavnost, ki jo je po potrebi opravljal ravno eden od »Trstinov«, ki je sem prihajal na oddih. Tako so bile Šebrelje po velikosti in strukturiranosti primerljive s Cerknim. Med izkopavanji v arheološkem najdišču Divje babe pa so leta 1995 našli najznamenitejšo najdbo, najstarejše glasbilo na svetu – neandertalčevo piščal, ki je Šebrelje popeljala v svetovno prepoznavnost. Tu se je rodil duhovnik Otmar Černilogar, pa alpinist Slavko Svetičič.

V dolino smo se vračali po krožni poti mimo opuščene domačije pri Munhu in potoka Sevnica so jutranjega izhodišča. Ta pot je bila v davnini glavna povezava iz Reke v Šebrelje, kasneje v času I. svetovne vojne pa so iz doline speljali pot, po kateri smo se povzpeli do sv. Ivana. Pred zaključkom smo se še podprli v okrepčevalnici na Reki in se polni vtisov odpravili proti domu.

V spodnjih povezava si lahko preberete še več o Šebreljski planoti in dogajanju na njej:

http://www.gore-ljudje.net/novosti/73895/

http://zupnija-cerkno.rkc.si/index.php/content/display/243/zupnija_sebrelje

http://www.sebrelje.si/index.php/it/zgodovina/kronologija

https://www.youtube.com/watch?v=HJjrCDktBYQ

https://www.youtube.com/watch?v=0xC6tscifDQ

 Besedilo in fotografije: Darinka Gaberščik