Vodniški odsek - Galerija

Za izlet »v Neznano« nam je vodnik Jožef k vabilu priložil nekaj fotografij, s pomočjo katerih naj bi ugotovili, kam se odpravljamo. Ko vidiš spomenik Trubarju, misliš, da bo enostavno, pa ni bilo, saj je spomenik star šele dve leti, postavljen je bil ob 80-letnici blagoslovitve Evangeličanske cerkve v Lendavi, pred katero stoji. Niti na Googlovih uličnih pogledih ga še ni.

V meglenem jutru smo se torej odpravili v Jožefove domače kraje, kar daleč je tja v Prekmurje, se je kavica v Tepanjah, na pol poti do Lendave, kar prilegla. Pričakal nas je lokalni vodnik Laszlo Ligeti, po domače Laci, ki nas je po skupinskem slikanju odpeljal po Lendavi: mimo mestne hiše, neobaročne mestne knjižnice, prelepega Zavoda za kulturo in promocijo Lendava, judovske sinagoge do župnijske cerkve sv. Katarine Aleksandrijske. Tu se je pod lendavskim gradom začel današnji prvi vzpon, mimo pokopališča, na katerem nam je Jožef razlagal, koliko zgodovine nekega kraja je mogoče razbrati s spominskih plošč, do cerkve Svete Trojice v Lendavskih goricah, ki je znana po mumificiranem truplu Mihaela Hadika, padlega v zmagovitem boju s Turki pri obrambi Lendave leta 1603. Tu smo izvedeli nekaj o zgodovini Lendave in okolice. Od tu naj bi bili ob lepem vremenu čudoviti razgledi po Panonski nižini do Blatnega jezera, preko Prekmurja in Slovenskih goric vse do hrvaškega Medjimurja, a dan je bil žal meglen. Še vedno v megli smo se mimo vinogradov vzpeli do razglednega stolpa Vinarium. Medtem, ko smo v lokalu pokušali lokalne specialitete perece, ocvirkove pogačice in langoše in jih zalili s kozarčkom belega, je sonce pregnalo meglo in z vrha stolpa so se odprli res lepi pogledi po Lendavskih in Dolgovaških goricah ter dalje po prekmurskih ravnicah.

Nadaljevali smo malo gori, malo doli po goricah, skozi jesenske barve, mimo starega razglednega stolpa na višini 327 m, do opuščene obmejne karavle bivše vojske. Sonce nas je ves čas grelo na poti mimo raznoraznih zidanic in vinogradov v Dolgovaških goricah, en del poti smo prehodili tudi po gozdu, in prispeli do romske vasi. Arhitektura tu je dokaj raznolika, od ometanih, razkošnih hiš do takih brez fasade in le za silo urejenih. Pot smo zaključili na starem judovskem pokopališču v Dolgi vasi, kjer je bilo mogoče na nekaterih spomenikih še razbrati blišč nekaterih tedanjih bogatih družin. Leta 1944 so Jude od tod izgnali, za njimi je ostalo le 128 nagrobnikov.

Izlet smo zaključili v gostilni Škafar, kjer smo lačne želodčke potolažili z odličnim bogračem in gibanico. Prijetno utrujeni smo zbrali še dovolj energije, da smo zaplesali in zapeli ob zvokih harmonike, muzikant nas je z glasbo pospremil vse do avtobusa, da smo dan zaključili dobre volje v večernih urah.

Marjan Ogrin