Vodniški odsek - Galerija

S Pustom po Koprskem

Na pustno nedeljo, 14. februarja 2010, s PD Pošte in Telekoma Ljubljana.

Pustni čas je nekaj posebnega v letu. To je čas igrivosti in norčij, ko si enkrat v letu lahko nadenemo pustno masko, »svoj drugi jaz«. Navada šemljenja in pustovanja sega daleč v predkrščanski čas, ko so naši predniki praznovali obdobje ponovnega obujanja narave in na drugi strani odhajanje zime.

Tudi mi smo hoteli pregnati že kar predolgo zimo. In kot je že nekaj let v navadi, smo se odpravili na Primorsko, v Slovensko Istro. Pešpoti so nas vodile po stezicah in potkah Šavrinskega gričevja od Nove vasi do Krkavč nad reko Dragonjo in naprej do Sv. Petra. Sončen dan nas je vse razveselil in uživali smo v hoji med opuščenimi, pa ponekod tudi na novo zasajenimi nasadi oljk in vinske trte, po s kamni ograjenimi potkami med opustelimi travniki in starimi zaraščenimi drevesi, s pogledi na griče, kjer stoje slikovita kamnita naselja. Eno izmed njih je Nova vas z značilnim, kar 26 m visokim zvonikom in lepim pogledom na Šavrinsko gričevje.

Drugo naselje je bolj znana vas Krkavče. Gručasto naselje je eno najzanimivejših krajev Slovenske Istre. Kraj je predvsem poznan je po Krkavškem menhirju, megalitu iz obdobja Keltov. Domačini mu pravijo »beli kamen«, »kamen troglav« ali enostavno »kamen«. To je 2,5 metra visok kamnit steber iz 1. oz. 2. stoletja pr.n.št., na njem pa sta izklesani človeški podobi s simbolom sonca.

Ogledali smo si še lepo baročno cerkev  Sv. Mihaela, ki je bila postavljena ob trgu iz žive skale, v 18. stoletju. Po sestopu v dolino Dragonje, smo se ponovno povzpeli do naslednje gručaste vasi Sv. Peter, kjer nas je počakal naš avtobus. Marsikaj bi nam še rad povedal naš vodnik Branko Bratož-Ježek, domačin iz Krkavč in dober poznavalec teh krajev, njihovih posebnosti in arhitekture. Po skoraj pet urni hoji pa nas je že dajala lakota, predvsem pa nas je mikala obljubljena »pustna zabava«, s plesom v maskah, v restavraciji  Emonec v Kopru. Tu pa  se je začelo dogajati že takoj po kosilu. Planinci so kar izginili, za mizami so se posedle številne maske: hudič in hudičevka, domine, zapornik, menih, pater, ciganka, mafijec, muca, indijanka pa  šerif in številne druge. Komisija v sestavi Stanko, Jože in Slavka je letos imela težko delo, saj so iz številnih mask morali izbrati tri najbolj izvirne. Za najboljšo so odločili, da je to hudič s hudičevko, druga par domin, tretje mesto pa sta si delila muca in zapornik. Velik aplavz občinstva pa sta dobila tudi ciganka in mafijec. Morda le ni bilo dobro, ker nista bila izbrana, saj je že naslednji teden spet snežilo in maske tokrat še niso pregnale zime.

Lepo smo preživeli, po dolgem času, spet en sončen dan, v hoji in pustnem rajanju.

Besedilo: Irena Mlakar

Foto: Stane Tomšič