PD Pošte in Telekoma Ljubljana

English
Navigacija
Poštarski dom na Vršiču
Okno v Prisojniku
Jesen na Vršiču
Ruska kapelica
Ajdovska deklica
Dom je ZAPRT

SOCERB-DOLINA GLINŠČICE-BOTAČ-SOCERB - četrtek, 8. december 2016

Nam dobro znani planinski vodnik Branko Bratož – Ježek iz PD Slavnik nas je tokrat popeljal po krožni poti, ki smo jo začeli in končali pri gradu Socerb (457 m). Njegova želja je bila, da nas kot prvo skupino planincev popelje po nekdanjih graničarskih poteh, ki jih je pred kratkim očistil in obnovil.

Iz meglene Ljubljane smo se odpravili proti Primorski, kjer nas je pričakal prekrasen sončen dan brez vetra. Izstopili smo pri gradu Socerb, kjer se nam je pridružil Ježek in že na samem začetku natrosil veliko zanimivih podatkov o samem kraju in o planinski turi, ki je bila pred nami.

Pred gradom smo naredili skupinsko fotografijo, edino na vsej poti, nato smo sestopili k državni meji pri naselju Prebeneg (235 m). Nadaljevali smo ob mejnih kamnih mimo maloobmejnega prehoda Socerb (275 m) do steze, ki povezuje zamejsko občino Dolino / San Dorligo della Valle s Socerbom. Po tej stezi smo nadaljevali do izvira Moganjevec (230 m), ki je bil povsem suh. Od izvira je sledil sprva zložen klanec do razgledišča nad Krogljami (250 m) s pogledom na Trst, od tod pa strmeje in v gostih ključih na greben Vrha Griže (450 m). Malo pod vrhom smo si ogledali zanimivo Mejno jamo, ki že od avstrijskih časov ločuje občini Dolina in Boljunec, o čemer priča izklesana letnica 1819. Nekoliko naprej smo prišli do prostornega balkona pod navpično steno, kjer smo se med malico prijetno greli na toplem soncu in opazovali tržaško zaledje pod seboj. Nadaljevali smo po Kraškem robu na vrh Gornjekonške stene (439 m) s pogledom v Dolino reke Glinščice / Val Rosandra. Nato smo se spustili do spomenika alpinistu in vodniku Emiliu Comiciju in še nižje do cerkvice sv. Marije na Pečeh. Od tu smo sestopili do Solne poti, po kateri smo se povzpeli v mejno vas Botač (176 m) in si vmes ogledali slap Supet. Čakal nas je še zadnji del graničarske poti po dolgem in strmem melišču na Vrh Griže in po planoti Socerbsko-Petrinjskega Krasa nazaj na Socerb. Ta del hoje je bil za seniorski pohod že kar malo odveč, vendar smo ga ob prelepem sončnem zahodu zaključili pri avtobusu, ki nas je odpeljal na zasluženo joto v Kastelec. Tu nas je utrujenost hitro minila in dobro okrepčani smo si lahko čestitali za opravljeno lepo turo.

Prehodili smo 12,6 km, premagali več kot 700 m višinske razlike v sestopu in enako v vzponu, celotna tura je trajala okoli 6,5 ur s počitki in ogledi.

Stanislav Tomšič