Seniorski odsek-deluje v okviru vodniškega odseka - Galerija

V Bohinjski kot se radi vedno znova vračamo na planinskih izletih PD Pošte in Telekoma Ljubljana. Tokratni cilj izleta Seniorskega odseka je bil izbran zato, ker vzpon na Vodnikov razglednik ni zahteven in predolg pa tudi zato, ker na njem še nismo bili, čeprav se skoraj vsako leto mudimo v območju Pokljuke in Bohinja.

Iz Ljubljane smo se peljali mimo Bleda in pred Bohinjsko Bistrico zavili na Jereko (619 m), kjer smo izstopili.

Pohod smo začeli takoj za mostom preko Jerečice, pred tem pa smo vsi na čevlje namestili male dereze saj smo zaradi mraza pričakovali poledenele odseke na poti. In še kako so prišle prav! Pot se je nadaljevala dokaj strmo po stari poti, ki je bila tlakovana v 18. stoletju za potrebe prevoza železove rude in oglja iz Pokljuke. Sprva smo hodili po poledeneli strugi potoka, nato po zasneženi poti, ki nekajkrat prečka asfaltno cesto. Kasneje je strmina popustila, mi pa smo nadaljevali do sedelca, tam zavili desno in se ob ograji povzpeli na Vodnikov razglednik s klopcami in križem, poleg katerega je skrinjica z vpisno knjigo in žigom.

Ime je razglednik dobil po Valentinu Vodniku (1758 – 1819), ki je na Koprivniku služboval prva tri leta po ustanovitvi najmlajše župnije v Bohinju. Tu se je osebno spoznal z lastnikom fužin Žigom Zoisom, ki ga je vzgojil v našega prvega pesnika in časnikarja ter ga obenem navdušil za gore in mineralogijo. Vodnik je rad užival v čudovitih pogledih na Bohinjsko dolino in venec gora, ki ga obkroža. Domačini zato razgledniku še vedno rečejo tudi Gospodovec, s katerega je v lepem vremenu čudovit razgled na Zgornjo Bohinjsko dolino in Spodnje Bohinjske gore. Zaradi nizke oblačnosti nismo predolgo uživali v razgledih. Po sestopu z vrha smo nadaljevali pot v naselje Koprivnik v Bohinju, kjer nas je pričakal domačin Branko Brgant. Povabil nas je v cerkev Povišanja sv. Križa, kjer je bil prvi župnik Valentin Vodnik (v letih 1793-96). Z zanimanjem smo poslušali pripoved o zgodovini nekdanjega rudarskega kraja in o sedanjem življenju prebivalcev. Nato smo se odpravili na ogled makete mlina na veter, kakršen je nekoč stal sredi doline Mrzlega potoka in izkoriščal nočni veter. Obiskali smo tudi domačijo »Pr' ta zgornjem Jurjovco«, kjer se je rodil Luka Korošec, eden od štirih srčnih mož, ki so se 26. avgusta 1778 prvi povzpeli na Triglav. Na zunanji steni je vzidan žig z napisom »969 m Dom Luke Korošca«.

Po končanih ogledih smo se z veseljem odpravili pogret v prostor Gobarskega društva Jurček Bohinj, kjer nas je čakal vroč ričet z gobami. Na koncu smo vsi nazdravili simpatičnemu gostitelju Branku, ki je po njegovih besedah ravno tega dne dopolnil 2 leti na 50 podlage.

Marsikdo izmed nas je bil prvič na Koprivniku, zato smo se dogovorili, da se prihodnjo jesen vrnemo v te kraje. Obiskali bomo Gorjuše, kjer še izdelujejo znamenite čedre, se povzpeli na Galetovec, nato pa izlet prijetno zaključili na Koprivniku.   

Stanislav Tomšič