Seniorski odsek-deluje v okviru vodniškega odseka - Galerija

Jazerce in Pravljični travnik

Bodental – Meerauge – Märchenwiese, avstrijska Koroška

Četrtek, 20. julij 2017

Med pripravo programa izletov Seniorskega odseka PD Pošte in Telekoma Ljubljana za leto 2017 je prišlo na seznam več predlogov možnih ciljev, kjer še nismo bili. Enega takšnih je ponujala knjižica izletov Založbe Modrijan pod naslovom Psinski vrh in Jazerce. Ime hriba Psinski vrh ima baje korenine v stari karantanščini. Beseda posina pomeni osoje, zato se vas v senci pod hribom imenuje Posina vas, po domače Psina ves, ki so jo neustrezno ponemčili v Hundsdorf, hribu pa se po nemško reče Sinacher Gupf.

Po razporeditvi izletov na 12 mesecev je za ta izlet ostal samo še julij. To pa je že vroč mesec, zato se mi je takoj postavilo vprašanje ali je 1577 metrov visoki vrh sploh primeren za seniorski izlet, še posebej, ko sem v opisu prebral, da strmi pristop na vrh poteka po južnem pobočju, višinske razlike pa je skoraj 600 metrov. Zato sem se v začetku junija odpravil na ogled v Slovenji Plajberk / Windisch Bleiberg (1000 m) in ugotovil tudi, da ozka cesta, ki se odcepi pri Podnu / Bodental v Plajberški jarek sploh ni primerna za avtobusni prevoz do izhodišča hoje. Kar hitro je bilo treba spremeniti traso izleta iz katere je izpadel Psinski vrh, ostalo je le Jazerce. Odločil sem se za lahko krožno turo po dolini Poden, z ogledom modrega jezerca s slovenskim imenom Jazerce in nemškim Meerauge (Morsko oko), nadaljevanjem do Podnarjeve domačije, s krajšim počitkom in koncem na Mlaki pod severnim ostenjem Vrtače. Povratek pa po drugi strani doline, kjer se pot najprej nekoliko dvigne, se spusti do potoka, ponovno dvigne do zgornje vasi in se nato spusti do gostišča Sereinig, kjer sem se dogovoril za toplo malico na koncu izleta. Takšna je bila tudi vsebina razpisa izleta, vendar me je malce skrbelo, da bo za nekatere, bolj kondicijsko pripravljene, udeležence premalo hoje, predvsem pa višinske razlike, zato sva se teden pred izletom z Danilom odpravila pregledat še pot do Ogrizove planine (1572 m) in sestop v Poden. Na koncu doline naju je ujel dež, kljub temu sva nadaljevala po planinski poti 662 in po kakšni uri prispela do križišča s potjo 603, ki gre levo k Celovški koči, desno pa na Ogrizovo planino. Od tod se začne spuščati po gozdu in strmih bregovih do zgornje vasi Poden, tam pa se začne že znana krožna pot št. 10 po dolini. Ugotovila sva, da je tura sicer lepa, vendar zaradi višinske razlike in mestoma zahtevne steze ni primerna za seniorski izlet. Tako je ostalo pri prvotnem načrtu, ko se nas je v četrtek zjutraj 44 odpeljalo iz Ljubljane v Tržič, kjer smo imeli krajši postanek za obvezno jutranjo kavo in nadaljevali do prelaza Ljubelj. Tu sta morali žal izstopiti udeleženki, ki sta doma pozabili osebne dokumente in se sami odpravili na izlet skozi Bornove tunele proti planini Prevala. Ostali smo se odpeljali skozi predor na drugo stran Karavank, kjer avstrijski policisti ponovno preverjajo dokumente, kljub Evropi brez meja. Še malo in smo iz soteske Čepe zavili levo v Slovenji Plajberk ter se ustavili pri gostišču Sereinig. Od tu smo se v prijetnem sončnem vremenu odpravili po načrtovani poti, se ustavili pri zanimivem mlinu in Jazercu, se odpočili pod mogočno lipo pri Podnarju in se nato ustavili šele na koncu doline na Pravljičnem travniku, kjer smo vsak po svoje preživeli uro postanka, nekateri so se odpravili malo višje pod Vrtačo, drugi so zobali sladke jagode, ostali pa veselo kramljali … Nazaj smo se odpravili po drugi strani doline in se pravočasno vrnili v gostišče na zasluženo malico. (Skupaj okrog 10 km hoje, 265 m višine, 4 ure s počitki). Sonce je prijetno grelo, zato smo še nekaj časa uživali v počitku in kramljanju, dokler ni vse prehitro prišel čas odhoda proti Ljubelju, kjer sta se nam pridružili naši planinki. Na naše veselje sta bila z nami na izletu tudi dva mlada člana društva, 12 letni David in 10 letni Gal. Verjetno se bomo nekateri kmalu spet oglasili v tem koncu, saj nas še vedno čakajo Psinski vrh, Rjauca, Kosmatica in drugi planinski cilji.

Tekst in foto:Stanislav Tomšič