PD Pošte in Telekoma Ljubljana

Robanov kot, 20.08.2017
Sredi avgusta, ko huda vročina že nekoliko popušča, smo se v okviru Odseka za varstvo narave odpravili na poučen izlet v Robanov kot, ki je od leta 1987 zavarovana kot krajinski park. Ob lahkotni hoji, ki smo jo pričeli na parkirišču pred Turistično kmetijo Govc-Vršnik in nadaljevali mimo Robanove domačije, ki je zadnja kmetija v tej ledeniški dolini, se je pred nami odprla prava lepota - biser med slovenskimi alpskimi dolinami. Narava v svojo prvobitnosti in mir, ki je vladal v oblačnem dopoldnevu, vseskozi pa pred nami silhueta Ojstrice, obkrožena z vrhovi Krofičke, Križevnika in Moličke peči je na vse nas naredila močan vtis.
Po dobri uri hoje skozi gozd in travnik, smo si na Robanovi planini, kjer poleti domujejo krave, telički, konji in celo pujski, malo odpočili, poizkusili kislo mleko ter uživali ob lepoti skromne planšarije. Nekatere med nami so nagovorile tudi besede Joža Vršnika-Robanovega, ki so zbrane izšle v knjigi Preproste zgodbe s solčavskih planin:
»Videl boš, česar drugi ne vidijo.
Slišal boš, česar drugi ne slišijo.
Čutil boš, česar drugi ne čutijo.
Iskal boš, kar ni bilo nikoli izgubljeno;
Lovil boš, kar ni nikomur ušlo.«
Kot pravijo pisni vir je bil skromen in tih človek, ki je kljub skromni šolski izobrazbi, zaradi nadarjenosti, bistrega opazovanja ter sožitja z naravo, pridobil življenjsko modrost in razgledanost, s tem pa postal pravi zaščitnik oz. v današnjem žargonu »naravovarstvenik« Robanovega kota.
Po vrnitvi na izhodišče smo izlet nadaljevali v Solčavi. V Centru Rinka, ki je večnamenska stavba sredi naselja, nas je sprejela prijazna vodnica Darja Knez. Po uvodni predstavitvi kraja, je sledil ogled krožne stalne razstave o življenju in naravi Solčavskega z naslovom Solčavsko – sprehod v naročje Alp. Ob razstavi smo se sprehodili iz pra-bivališča v hišo, na dvorišče, k lesu in ovcam, v gozd, k potoku, na gorsko trato, do skal in v gore. Sledila je multimedijska predstavitvijo Solčavskega, zatem pa v kletnih prostorih župnišča, ogled fosilov najdenih v Robanovem kotu ter čudovito razstavo metuljev. Na koncu smo si ogledali še gotsko cerkev Marije Snežne s pokopališčem.
Sedilo je okrepčilo in kot bi trenil se je popoldne prevesilo v večer. Ob sproščenem vzdušju smo razmišljali, da se v ta konec naših Alp še vrnemo.
Zapisala: Martina Šuštar MarnRobanov kot, 20.08.2017
Sredi avgusta, ko huda vročina že nekoliko popušča, smo se v okviru Odseka za varstvo narave odpravili na poučen izlet v Robanov kot, ki je od leta 1987 zavarovana kot krajinski park. Ob lahkotni hoji, ki smo jo pričeli na parkirišču pred Turistično kmetijo Govc-Vršnik in nadaljevali mimo Robanove domačije, ki je zadnja kmetija v tej ledeniški dolini, se je pred nami odprla prava lepota - biser med slovenskimi alpskimi dolinami. Narava v svojo prvobitnosti in mir, ki je vladal v oblačnem dopoldnevu, vseskozi pa pred nami silhueta Ojstrice, obkrožena z vrhovi Krofičke, Križevnika in Moličke peči je na vse nas naredila močan vtis.
Po dobri uri hoje skozi gozd in travnik, smo si na Robanovi planini, kjer poleti domujejo krave, telički, konji in celo pujski, malo odpočili, poizkusili kislo mleko ter uživali ob lepoti skromne planšarije. Nekatere med nami so nagovorile tudi besede Joža Vršnika-Robanovega, ki so zbrane izšle v knjigi Preproste zgodbe s solčavskih planin:
»Videl boš, česar drugi ne vidijo.
Slišal boš, česar drugi ne slišijo.
Čutil boš, česar drugi ne čutijo.
Iskal boš, kar ni bilo nikoli izgubljeno;
Lovil boš, kar ni nikomur ušlo.«
Kot pravijo pisni vir je bil skromen in tih človek, ki je kljub skromni šolski izobrazbi, zaradi nadarjenosti, bistrega opazovanja ter sožitja z naravo, pridobil življenjsko modrost in razgledanost, s tem pa postal pravi zaščitnik oz. v današnjem žargonu »naravovarstvenik« Robanovega kota.
Po vrnitvi na izhodišče smo izlet nadaljevali v Solčavi. V Centru Rinka, ki je večnamenska stavba sredi naselja, nas je sprejela prijazna vodnica Darja Knez. Po uvodni predstavitvi kraja, je sledil ogled krožne stalne razstave o življenju in naravi Solčavskega z naslovom Solčavsko – sprehod v naročje Alp. Ob razstavi smo se sprehodili iz pra-bivališča v hišo, na dvorišče, k lesu in ovcam, v gozd, k potoku, na gorsko trato, do skal in v gore. Sledila je multimedijska predstavitvijo Solčavskega, zatem pa v kletnih prostorih župnišča, ogled fosilov najdenih v Robanovem kotu ter čudovito razstavo metuljev. Na koncu smo si ogledali še gotsko cerkev Marije Snežne s pokopališčem.
Sedilo je okrepčilo in kot bi trenil se je popoldne prevesilo v večer. Ob sproščenem vzdušju smo razmišljali, da se v ta konec naših Alp še vrnemo.
Zapisala: Martina Šuštar Marn Foto:Jože Gradišar in Boris Lazar