PD Pošte in Telekoma Ljubljana

English
Navigacija
Poštarski dom na Vršiču
Okno v Prisojniku
Jesen na Vršiču
Ruska kapelica
Ajdovska deklica
Dom je ZAPRT

TRIGLAV 2864m, 17.08. - 19.08.2017

VZPON NA TRIGLAV  OD 17. DO 19.8.2017 USPEL V LEPEM VREMENU         

Tudi letos, tako kot že prejšnja leta, nam je vzpon na Triglav uspel v lepem vremenu, tokrat v prijetni, pomlajeni družbi.

Zgodaj zjutraj,  ob 5. uri, smo se zbrali na železniški postaji v Novi Gorici. Z vlakom smo se zapeljali po Soški dolini mimo Mosta na Soči , Grahovega, Podbrda in od tam še skozi znameniti predor, ki povezuje Primorsko z Gorenjsko, do Bohinjske Bistrice. Tu nas je čakal poseben ameriški avtobus, ki smo ga vsi občudovali in je bil za vse nas zelo zanimiv, in nas zapeljal na Pokljuko.

Prvi dan smo se podali iz Rudnega polja do Vodnikovega doma (3 ure v umirjeni hoji), kjer smo imeli prvi počitek za malico. Od tu naprej preko Konjskega sedla, kjer smo zavili na levo proti Planiki, do koče na Planiki, kjer nas je sprejelo prijazno osebje. Takoj so nas namestili v sobe in pogostili z dobro hrano.

Medtem sem preveril vremenske razmere za vzpon na našega očaka. Ker je kazalo poslabšanje vremena, sem se raje odločil, da gremo na vrh Triglava naslednje jutro, ker se je obetalo lepo,  jasno vreme.

Tako smo prvi popoldan in večer preživeli v prijetnem planinskem vzdušju na Planiki ob zvokih harmonike. Ta čas je hitro minil in že je bila ura 22.30 in smo morali vsi počivati, ker nas je drugi dan čakal zahteven vzpon na Triglav in nato še spust do Doliča in naprej čez  Hribarice do koče pri Sedmerih Jezerih.

Hitro je prišlo jutro, polno pričakovanj tistih mladih posameznikov, ki so se prvič podajali na ta vzpon. Nekateri so mi pripovedovali, kako so že ponoči hodili, tudi večkrat na vrh, a to le v sanjah. Bilo jih je zanimivo poslušati.

Našega Očaka smo dosegli prav vsi, tudi tistih 7, ki so to tako želeli in je bilo za njih prvič. Čakalo jih je še presenečenje, seveda Triglavski krst v Aljaževem stolpu s štrikom po zadnjici in lepimi verzi.

Tudi ta drugi dan, čeprav je trajal celoten pohod skoraj 10 ur,  je bil nepozaben, polen lepih presenečenj, lenih razgledov in prijetnega druženja.

Za vse to smo skrbeli vodniki: Ivan, Marina in Jože,  ter nekaj ostalih izkušenih planincev.           

Še drugič smo prespali v prelepi koči pri Triglavskih jezerih, si pri večerji naredili temeljito analizo vzpona na vrh in pripravili načrt za tretji, zadnji dan za spust v Bohinj preko zahtevne Komarče.

Bili so trije NAJLEPŠI dnevi , kot smo si zastvili naš slogan in ga večkart med potjo tudi vis v en glas ponovili, KATERI JE DANES DAN , NAJLEPŠI. Tako je ostalo v spominu kar nekaj doživetji v prelepih naših Julijcih, na kar se bomo še dolgo spominjali. Bilo je enkratno in to bomo še ponovili, so mi na koncu kar vsi po vrsti pritrjevali.

Zahvaljujem se vsem za tako udeležbo, še najbolj pa za tako homogeno družbo. Menim, da s takimi planinskimi izleti lahko pridobimo kar nekaj novih članov in s tem pomladimo našo Planinsko skupino.

Lep planinski pozdrav in nasvidenje naslednje leto.

 

Tekst napisal Ivan Trampuž, vodja vzpona

Fotografije: Marina Pirš, Jože Tišlarič, Tvan Trampuž