Vodniški odsek - Galerija

Vernakularna arhitektura Bele krajine

z arhitektom po poteh slovenske kulturne dediščine

Nedelja, 1. oktober 2017

Na tokratnem izletu z dr. Borutom Juvancem, profesorjem arhitekture, smo se odpeljali v Belo krajino, kjer smo si ogledovali tradicionalno gradnjo - domačije, gospodarska poslopja, zidanice ..., v kateri prevladuje les, slama in drugi naravni materiali.

Med vožnjo po dolenjski avtocesti smo imeli postanek na Petrolovem servisu pri Trebnjem, kjer se nam je pridružil Franc Škarja, predsednik naše Planinske skupine Novo mesto. Nadaljevali smo mimo Novega mesta, Dolenjskih toplic, Črnomlja in Kanižarice, kjer nas je nad Tančo goro (ob cesti Črnomelj-Stari trg) čakal prvi ogled: Ankin his. Pričakala nas je lastnica Ana Bahor, ki nam je razložila zgodovino družinske kamnito-lesene zidanice in nam postregla grozdni mošt. Posebnost hisa je lesena ključavnica, ki se odpira od znotraj s kovinskim ključem, imenovanim ščence.

Nadaljevali smo vožnjo proti Vinici ob reki Kolpi do vasi Žuniči na skrajnem jugovzhodu Slovenije. Tu je prenovljena uskoška domačija Šokčev dvor. Profesor pa se ni ustavil pri njej, temveč nas je popeljal po vasi, kjer je več podobnih domačij. Ena že dolga leta sameva, prepuščena propadu, v sosednji pa živita starejša domačina, ki se nista ustrašila naše velike skupine. Gospodar nas je povabil na dvorišče in nam gostoljubno natočil grozdni mošt. Z vseh strani zaprta domačija je posebnost, ki je v te kraje prišla s pravoslavnimi uskoki. Posebej zanimivi so ganki, ki obkrožajo notranje dvorišče, na zunanji strani pa ni oken, nadomeščajo jih majhne line – prava utrdba.

Vožnja ob Kolpi nas je nato peljala proti severu do Metlike, kjer smo si vzeli čas za ogled starega mestnega jedra z gradom, s slamo krito hišo Bare Juričine, in izvirom potoka Obrh, ki napaja mestni vodovod.

Kot se za planince spodobi, smo izlet zaključili z dveurnim krožnim pohodom po Urbanovi poti, ki se začne in konča v Metliki. Ves dan nas je spremljalo čudovito jesensko sonce.

Na povratku proti Novemu mestu smo se na obronkih Gorjancev ustavili za zasluženo pozno malico v družinski gostilni Badovinac. Tu sta nas prijazno pozdravila gospodar in gospodinja s predstavitvijo dolgoletne zgodovine gostišča, ki se ponaša tudi z lastnim zeliščnim napitkom, imenovanim karampampuli, ki smo ga seveda morali poskusiti.

Po okrepčilu nas je čakala še vožnja mimo Novega mesta domov.

Besedilo : Stanislav Tomšič

Foto :Stanislav Tomšič in Jože Gradišar