PD Pošte in Telekoma Ljubljana

English
Navigacija
Poštarski dom na Vršiču
Okno v Prisojniku
Jesen na Vršiču
Ruska kapelica
Ajdovska deklica
Dom je ZAPRT

TLAKA 911m, SELA NAD PODMELCEM, 08.10.2017

Na lepo nedeljsko jutro se nas je majhna skupinica zbrala na Kneži v Baški grapi. Od tu naj bi nas pot popeljala proti zaselku Brniica, a nam je s trnjem zarasla in neočiščena pot  prvotno zastavljen podvig preprečila. Tako smo se odpravili proti zaselku Ilovica in naprej do Podmelca kar po cesti. Tu pa smo zagrizli v kolena in se po kolovozu odpravili proti našemu izbranemu cilju. Spotoma smo si ogledali še opuščeni mlin na potoku Selšček oz Sopota. Tudi njega je v zadnjem letu prerasla robida in nam preprečila, da bi si pobliže ogledali zapuščeni objekt in lepo slapišče ob mlinu, s katerega je bila včasih speljana voda na mlinski kolo. V ta mlin so nosili žita iz bližnjih vasi. Tudi nižje od mlina se voda pretaka čez slapišča, v bližini Podmelca pa se voda prelije čez 62m slap, ki je vreden ogleda. Nas pa je tokrat vodila pot naprej malo po cesti, malo po gozdnih poteh pa tudi po brezpotju do  911m visoke vzpetine Tlaka, ki nam je kot na veliki mizi ponudila lepe jesenske razglede na Žabijski kuk, Vogel, celotno verigo gora od Vogla do Črne prsti. Tudi nižji hribi so bili vredna ogleda, saj so se že kazali v prvih jesenskih škrlatnih barvah. Pogledi so se nam ustavili tudi na Kolovratu in vrhovih nad Benečijo ter na Šentviški planoti. Sprehodili smo se po planotastem vrhu in uživali ob lepih razgledih, dan pa so nam polepšale še jesenske gobe, ki jih na tej višini nismo pričakovali. Izstopale so  rdeče mušnice, ki jih je bilo v izobilju. Sestopili smo proti vasi, ki je nekoč štela kar veliko ljudi, sedaj pa sta stalno naseljeni samo še dve hiši. V eni od teh se starejši zakonski par še aktivno ukvarja s kmetovanjem, mleko pa doma predelujejo v sir in stranske produkte. Vas oživi v poletnih mesecih in med vikendi, ko se iz doline vračajo na svoje domačini, ki jih je v lepše življenje pritegnila dolina.

V dolino smo se vračali delno po drugi poti. Tako smo šli skozi zaselek Brnica, v katerem ni več stalno živečih ljudi in naključje je hotelo da sem se srečala z znancem, ki je prihajal s Kneže in je spotoma očistil pot proti Kneži, ki je bila še v jutranjih urah polna robide. Ogledali smo si lahko še opuščeno sušilnico za sadje »pajštwa« in star kozolec, ki še veno kljubuje času, čeprav ne služi več svojemu namenu, ker so se travniki spremenili v pašnike za konje in ovce. Sestop skozi grmovje in gozd pa nam je polepšala še preproga štorovk. Povsod, kamor smo pogledali, jih je bilo polno – prava paša za oči in kar naenkrat smo se znašli na travnikih nad vasjo Kneža, kjer se naše potepanje po malo manj znanih krajih in poteh zaključilo. Veseli, da smo preživeli lep nedeljski dan smo se odpravili vsak na svoj konec proti domu.

Besedilo in fotografije: Darinka Gaberščik