Vodniški odsek - Galerija

PO KOZLEVČARJEVI POTI

Na pol poti med Ljubljano in Novim mestom, v občini Ivančna gorica, nad dolino reke Temenice, po kateri je jezdil Valvazor na grad Bogenšperk, se razprostirata vinski gorici DEBEI HRIB (503 m) in ČAGOŠKA GORA (459 m). Debeli hrib je del krajev Temenica, Mihelca in Pungart, Čagoška gora pa je del kraja Čagošče. Obe gorici tvorita del mozaika starodavne vinske tradicije Dolenjske. Čudovit pogled vzpenjajočih se hribčkov, orumenelih v tem času, seže od Lisce do Snežnika in Kamniških Alp v ozadju. V neposredni bližini je očem nepozaben pogled na vrh Primskovo.

Mimo debelohribskih vinogradov poteka pot, imenovana po sokrajanu Tonetu KOZLEVČARJU. Nedavno so po njej označili še občinsko krožno pot Prijetno domače, ki povezuje 12 krajevnih središč občine. Obe poti potekata po razgibanih, prijaznih vinogradnih goricah, mimo značilnih dolenjskih zidanic, imenovanih hramčki.

14. oktobra 2017 nas je aktivno Vinogradniško-sadjarsko turistično društvo Debeli hrib povabilo že na 9. tradicionalni pohod po Kozlevčarjevi poti, ki so jo podarili pohodnikom leta 2009. Ob 8.30 uri so se pri Partizanskem domu začeli zbirati pohodniki, ki naj bi po jutranjem okrepčilu in plačilu startnine prehodili celotno traso ter se mimo spomenika in hiše slavnega pevca vrnili na cilj, na Debeli hrib, in sicer na malico in prijetno druženje.

Pot od Partizanskega doma na Debelem hribu nas je peljala čez zaselek Golce in po lepi gozdni poti do Vrha pri Sobračah. Po strmem spustu mimo polj, smo se ustavili na domačiji Pintarjevih, kjer smo bili, tako kot vsako leto ob tem času, prijazno sprejeti. Pogostili so nas s slastno, še toplo, ocvirkovko, z več vrst pijač, tako da smo se še bolj zadovoljni odpravili proti vzponu na ČAGOŠKO GORO. Posebnega počitka smo bili ponovno deležni pri zanimivi, temeljito obnovljeni Pintarjevi kapelici/cerkvici sredi gozda, na sedlu hriba, jugozahodno od sobraške cerkve sv. Andreja, na spominskem obeležju iz davnega 18.stoletja, ki je celotno lastnina prijazne Pintarjeve družine, njihovo pribežališče, za katero vzorno skrbijo že skoraj dve stoletji. Tu smo obnovili zgodovinske zapise o objektu in spomenikih v njem, mladi pohodniki pa so vneto viseli na vrvi zvona, da je odzvanjalo po vsem Čagošču in okolici. Sledil je spust z gore čez Osredek (400 m) do TEMENICE (330 m), do spomenika T.Kozlevčaju, ki nam ga je do podrobnosti predstavil avtor poti, prof. Mramor, ki vedno poskrbi tudi za to, da udeleženci zapojemo katero znanih, času primernih pesmi, ki jih je rad prepeval pok. Kozlevčar. Mimo ranča Prebil smo se povzpeli po poteh v prelepem območju gozdov, mimo lovske preže, hramčkov dveh pohodnikov, ki sta nas pogostila z letošnjim pridelkom. Po nekaj več ko 3 urah hoje smo bili deležni počitka pred, s soncem obdarjenim, Partizanskim domom. Tudi tu so nas pogostili s hrano in pijačo, druženje s petjem in prijetnim obujanjem spominov je trajalo vse do povratka proti krajem, od koder smo prispeli v te prelepe kraje in med nadvse prijazne domačine.

Tekst: Ruža TEKAVEC

Fotografije: Jože ROŽUN