Seniorski odsek-deluje v okviru vodniškega odseka - Galerija

I Z L E T  V R H P O L J E – P O L A N Š Č E K – V I D E Ž

Seniorji Planinskega društva Pošte in Telekoma Ljubljana smo se 18. januarja 2018, v jutranjih urah zbrali na glavni avtobusni postaji v Ljubljani. Dobro in veselo razpoloženi smo se namestili v avtobus Ljubljanskega potniškega prometa. Vodnik Stanko ugotovi, da smo vsi prisotni, šofer Jože z udobnim turističnim avtobusom pa dobi znak za odhod.

Zapustimo Trg OF in Tržaško cesto in že smo na avtocesti. To je naš prvi Seniorski izlet v tem letu, nebo je brez oblačka, jasno, pokrajina oprana od neprestanega dežja. Naš prvi postanek je v Kozini, kjer se nam pridruži naš lokalni planinski vodnik Branko Bratušek – Ježek. V bližnjem lokalu popijemo jutranjo kavo.

Z avtobusom se odpeljemo do vasi Vrhpolje, kjer zapustimo avtobus in pričnemo pohod po krožni poti v okolici vasi Vrhpolje pri Krvavem potoku. Na poti si ogledamo male in večje kale-ledenice in male pastirske hiške ter ostanke jeplence – žganje apna, v borovem gozdu pa pridelavo borove smole. Ježek je pohodnikom povedal o nekaj besed o pridelavi ledu, ki so ga naši predniki pridelovali v kalih oziroma ledenicah in ga hranili ter v letnih časih s kmečkimi vozovi vozili v mesto Trst. Presenečen sem bil nad številom kalov. Nekateri so še dobro ohranjeni. Pri navedenih ogledih smo hodili tudi po brezpotjih. Pri razpotju oziroma neke vrste križišču pri dveh klopcah, smo imeli postanek za okrepčilo iz nahrbtnikov.

Po označeni lovski stezi smo se povzpeli na najvišji vrh Polanšček (687m). Steza je zelo zanimiva, saj drži čez izrazito apnenčasti sklad, ob kateri sta dve leseni klopci. Od tu se nam je odprl pogled na Rodik, Ajdovščino in dalje na Vremščico, s krajno levo pa še na Nanos. Pot smo nadaljevali ob znožju Videža ter se povzpeli še na Videž (664m). Z razgledne točke smo videli Trst, morje v daljavi in Koper.

Zapustili smo vrh Videža se po kolovoznih poteh in stezah spustili nižje in se zopet povzpeli nato pa je sledil še spust do vasi v kateri smo zaključili krožno pot.

Ves dan nas je spremljalo lepo sončno vreme. Za prehojeno pot smo porabili 4 ure, za oglede in malico pa 45 minut.

V gostinskem lokalu Mahnič v Kozini so nas postregli z okusno enolončnico. Poslovili smo se od našega starega znanca Ježka, ki nas je na ta lepi dan popeljal v zgodovino naših prednikov, kot so živeli in delali v 19. in tudi v začetku 20. stoletja.

Zapustili smo Kozino in se po avtocesti odpeljali proti Ljubljani. Tik pred Postojno smo se ustavili, prometna nesreča, srečo smo imeli, da smo lahko zapustili avtocesto in se skozi Postojno po stari cesti vrnili v Ljubljano.

Zapisal : Stanko Jaki, Foto Danilo Cej