Vodniški odsek - Galerija

PO TRUBARJEVI ROJSTNI FARI

Po naši prelepi državi marljivi ljudje ustvarjajo čedalje več različnih poti. Nekatere poti, so markirane s planinsko, Knafeljčevo markacijo, največ pa je takih, da jih lahko brez problemov in varno prehodijo le tisti, ki so jih ustvarili. Žal njihovi ustvarjalci niso zmogli poskrbeti za ustrezne markacije, s katerimi bi vedoželjnim rekreativcem omogočili varno hojo. Dober planinski vodnik se zelo nerad poda po večkrat prehojenih poteh in si prizadeva najti nove poti, na katerih bodo udeleženci izleta doživeli nove razglede po območjih, razne zgodovinske idr zanimivosti krajev, po katerih poteka pot.

Ena takih poti je nedvomno POT PO TRUBARJEVI ROJSTNI FARI, ki je leta 2016 dobila častni naziv naj regijske poti na širšem ljubljanskem območju. Upravljavci te poti so člani Društva za ohranjanje dediščine z GRADEŽA, iz zanimive vasice nedaleč od Turjaka. S to potjo so sodelovali tudi na natečaju za najboljšo tematsko pot pod geslom Moja dežela – lepa in gostoljubna. Vasica že dolgo slavi po imenitni sušilnici sadja, ki je menda v Sloveniji edini tak primer še delujoče vaške sušilnice. Za prepoznavnost vasi v širši javnosti se vsako leto potrudijo z razstavami jaslic po skritih kotičkih vasi, ki traja od srede decembra do 7.januarja. V tem času organizirajo pevske koncerte, prikazi izdelave in oglede jaslic v spremstvu vodnikov, praznično tržnico z darili in okrepčili. Vaščani te zgodovinske vasice, ki je ni najti zapisane v turističnih vodnikih, si zelo prizadevajo za ohranitev kulturne in naravne dediščine ter za razvoj ekološke kmetijske dejavnosti in turizma na podeželju.

Zimski mesec januar nam včasih izlete popestri z obilico snega. Tokrat nam je postregel z nenehnim deževjem, meglo, temnim oblačnim obzorjem. Decembra pa s hudim vetrolomom, ki je neverjetno poškodoval gozdove, po katerih so speljane ceste in poti. Ker smo slutili rahlo izboljšanje vremena, se je 10 članov našega PD 6. januarja 2018 odločilo prehoditi razpisano pot po Trubarjevi rojstni fari. Z avtobusom smo se odpeljali do RAŠICE, ki je zaščitena Trubarjeva rojstna vas. Po hitrem ogledu osredjih spomenikov smo odšli po poti čez Malo Rašico proti Malemu Osolniku, od tu pa do Turjaka, do ceste, prek katere smo krenili proti vasi LAPORJE. Na tem delu poti nas je rosil rahel dež, ki je po vzponu proti Gradežu ponehal in nam omogočil lepe razglede proti Snežniku in drugim vrhovom. Mimo Gradeža smo se podali po bankinah asfaltirane ceste do ŠKOCJANA, razloženega naselja z gručastim jedrom v turjaški pokrajini, kjer je bil Primož Trubar, leta 1508, krščen. Ustavili smo se pri spomeniku in prenovljeni župnijski cerkvi sv. Kancijana (Kocjana), kjer nas je presenetil prijazni duhovnik, ki nam je povedal mnogo zanimivega o kraju, ki je bil že leta 1200 pražupnija. Zanimivo je bilo slišati, kaj se je tu dogajalo v obdobju reformacije, ko so se tu skrivali protestantski duhovniki (tudi Jurij Dalmatin 1547-1589). Tudi vse o grofih Auerspergih, pa o arheoloških najdbah gomil halštatske dobe. Po nekih dokumentih sklepajo, da je bila v tem kraj že v 11. stoletju ustanovljena duhovnija. Ogledali smo si še jaslice in se povzpeli nazaj proti Gradežu. Na križišču pred vzponom proti središču vasi Gradež je skupina menila, da je bilo dovolj hoje, da jih obisk vasi ne zanima (nekateri so bili tu že poprej), ker se ta dan v vasi ni dogajalo nič posebnega. Odločili so se za spust po poti proti TURJAKU, kjer nam je preostalo nekaj časa, da smo si privoščili razne pijače in jedače v vaškem gostišču. Ker so bile udeležencem izleta zgodovinske idr. znamenitosti kraja in gradu Turjak znane in večkrat že ogledane, smo se že ob 14.08 odpravili na tamkajšnjo avtobusno postajo, od koder smo se vrnili v Ljubljano.

Tekst: Ruža TEKAVEC

Fotografije; Irena MLAKAR in Jože ROŽUN