Vodniški odsek - Galerija

Izlet za Pusta (11. februar 2018)

Na pustni izlet smo se podali kot se spodobi: z veliko dobre volje in s pustnimi rekviziti. Nekateri so že na izhodišče prišli s klobučki in drugo opravo, ki je kazala na to, da smo še vedno igrivi in se znamo poveseliti ter posloviti od zime kot se spodobi.

Potnike smo pobirali dobesedno vzdolž celotne Zaloške ceste. Na vsakem postajališču smo imeli sopotnika. Velik oranžen avtobus LPP-ja se je počasi polnil s potniki in kaj kmalu smo že bili na obvoznici ter hiteli proti Prlekiji. Matej, izkušen voznik, nas je varno peljal novim doživetjem naproti.

Vodnik ture in pomočniki so udeležencem med vožnjo proti Trojanam razdelili sveže krofe. Veselje se je krepilo in igrivost se je širila med potniki. Voznik Matej je ubrano vozil in mimogrede smo že bili na koncu mariborske obvoznice. Sonce se je razlivalo po pobeljeni Štajerski. In tudi videlo se je, da snežna odeja ni debela in za hojo ne bo predstavljala težavo.

Ob Gajševskem jezeru sta nas čakala prijazna domačina, Polona in soprog Janko. Polona je nemudoma postregla s slastnim doma narejenim pecivom, Janko je hkrati ponujal domače zdravilo proti prehladu. Sicer je bilo vreme sončno in prijetno, toda šilce se je prileglo. Pot smo nadaljevali okoli Gajševskega jezera, katerega 68 ha površine deloma leži na območju občine Križevci, deloma na območju občine Ptuj. Vodnik ture je že na avtobusu povedal, da je bilo umetno jezero zgrajeno leta 1973 in sicer z namenom, da so preprečili večkrat letno ponavljajoče se poplavljanje reke Ščavnice. Sedaj je jezero »razdeljeno« na tri dele. Vzhodni del uporabljajo ribiči za športni ribolov po sistemu ujemi in spusti. Osrednji del jezera so prepustil vodnim pticam, zahodni del jezera pa uporabljajo deskarji in drugi turisti, ki pridejo na oddih do jezera.

Po sprehodu okrog jezera smo pot nadaljevali do našega cilja. V gostišču »Turizem na podeželju Tompa« so nas že pričakovali. Takoj, ko so zagledali prve pohodnike, se je oglasila harmonika. Pred hišo je igral mlad fant, ki nas je nato z glasbo spremljal med pustnim rajanjem, vse do našega odhoda.

Po izjemno okusnem kosilu se je večina udeležencev pohoda preoblekla v pustne šeme. Maske so bile tudi letos domiselne in raznolike. Bile so pisane in igrive ter v veselje vsem nam, našim gostiteljem in vsem naključnim obiskovalcem gostišča. Čas je hitro tekel. Slastno kosilo je že bilo za nami in tudi maske so se že nekajkrat zavrtele. Na vrsti je bila komisija, ki je morala izbrati in maskam podeliti nagrade. Tudi letos so bili postavljeni pred izziv in na koncu so odločili, da vrstni red imenovanja mask ni pomemben, saj so prav vse maske bile vredne nagrade.

Po »uradnem« slikanju mask je bila priložnost še za ples ali dva in je že bil čas za slovo. Pozdravili smo se s prijaznimi domačini in se pod varnimi Maksovim usmerjanjem preko Ljutomera napotili proti domu.

Lepo je bilo. In ko je lepo, je časa vselej premalo. Nič zato, bomo naslednje leto ponovili. Mogoče v bližini ali kjer drugje. Vsekakor bi se z veseljem vrnili in zaradi prijaznih domačinov in zaradi prleške kulinarike. Vsa čast gospe Nadi, res nas je presenetila z izborom domačih jedi.

V Ljubljani, 12. 2. 2018

Zapisal: Jožef Tišlarič

Fotografije: Irena Mlakar