Seniorski odsek-deluje v okviru vodniškega odseka - Galerija

Seniorski izlet od Limbarske gore preko Golčaja do Trojan

(19. april 2018)

Tokratni seniorski izlet je bil številčno precej okrnjen. Datum izleta se je prekrival z atraktivnim izletom za člane društva v Iran. Kljub temu se je nabralo za poln avtobus prijav. Za ta majhen avtobus z 20 sedeži, seveda.

Dan je bil prelep. Sončen, brez vetra. Nekaj organizacijskih težav je bilo zaradi odpovedi udeležbe na večer pred izletom. Toda prazna mesta smo zapolnili z drugim člani s »čakalne liste«. Po jutranji kavi v Domžalah smo se preko Moravč zapeljali proti Krtini. Majhen avtobus je spretno peljal po ozkih ulicah in kaj kmalu smo bili na križišču, kjer so planinske table, ki so označevale smer za Golčaj.

Tura skozi pomladni gozd je bila skorajda pravljična. Gozd je bil odet v mlade zelene barve. Tu in tam so bili še uveneli telohi, sicer se je gozd kitil z barvami številnih novih rož. Tudi mačice so poganjale. Ptički so prepevali na ves glas. V daljavi pa – Kamniške alpe kot na dlani. Vrhovi, pokriti s snegom so se v jutranjem soncu bleščali od beline. Pogled je bil pravljičen. Z dela poti proti Golčaju smo v daljavi uzrli tudi očaka Triglav. Sicer je bil v meglici, toda prepoznaven.

Po kratkem postanku na Golčaju pri bližnji cerkvi, smo nadaljevali našo pot. Gozd je bil čaroben. Tla so bila mehka in koraki so ubrano tekli. Hitro smo prišli do naslednje etape naše poti. Cerkve Sv. Jakoba v kraju Borje. Tu sta nas pričaka izjemno prijazna g. Ivan in njegovo soproga. Gospa nas je postregla s pravkar pečeno pehtranovo in ocvirkovo potico. Poleg je postregla tudi domače dobrote - preventivne zadeve proti prehladu in vnetju grla. Med tem je gospod Ivan lepo opisal gradnjo in obnovo cerkve, razna manjša in večja vzdrževalna dela tekom let. Spregovoril je še o učitelju Antona Martina Slomška in njegovem prispevku k ohranitvi narodne identitete. Nato nam je pokazal še izjemno lepo ohranjene stare knjige. Po vrnitvi iz cerkve nas je čakala polna košara flancatov.

Po prisrčnem klepetu smo pot nadaljevali in kmalu smo bili na melišču, od koder se je videla Zasavska sveta gora in tudi Kum. Dan je resnično bil neverjeten. Pred spustom proti Trojanam smo naredili še nenačrtovani ovinek v kraj z imenom Dolina. Tu je pohodnike čakala še ena štampiljka t.i. Rokovnjaške poti. Nekaj hitro posnetih slik, pozdrav prijaznim domačinom in že smo se spuščali proti parkirišču, kjer nas je čakal avtobus.

Po kratkem postanku pri obelisku v spomin Napoleonovim vojakom in urejanju osebne opreme, smo pot nadaljevali proti Lukovici. V gostilni Furman so nas prijazno sprejeli in postregli z okusno domačo hrano. Pika na »i« na odličen rokovnjaški golaž so bile slastne palačinke. Nekateri so žejo tešili z domačim pivom, drugi pa po svojem okusu z artikli iz železne ponudbe.

Bilo je krasno. Vse se je zložilo in izpeljalo v skladu s pričakovanji. Naslednje leto bomo opravili še kakšen kos rokovnjaške poti in se z veseljem vrnili k Furmanu.

V Ljubljani, 19. 4. 2018

Zapisal: Jožef Tišlarič

Fotografije: Danilo Cej