PD Pošte in Telekoma Ljubljana

English
Navigacija
Poštarski dom na Vršiču
Okno v Prisojniku
Jesen na Vršiču
Ruska kapelica
Ajdovska deklica
Dom je ZAPRT

Staničev vrh(1805)m 2.junij 2018

 

Staničev vrh, 1.805 m

 

V soboto, 2.junija 2018 se je nakazal prav lep sončen dan, ko nas je že zgodaj zjutraj trojico pohodnikov v Šentvidu naložil v avto naš vodnik Janko. V Domžalah smo pobrali še Danila in se odpeljali v Kamniško Bistrico. Parkirali smo malo više nad Domom in jo mahnili v smeri Kamniškega sedla. Pot nas je vodila pod spodmoli do spodnje postaje tovorne žičnice in naprej skozi pretežno bukov gozd. Ponekod so se nad nas sklanjala in omamno dišala socvetja nagnoja. S poti smo občudovali zanimivo gmoto Kamniškega dedca, na katerem so že bili obiskovalci. Na razpotju V Klinu smo zapustili markirano pot in zavili v Repov kot. Ob poti so zadišale tudi šmarnice, videli smo manjši slap in dvakrat prečili večje snežne zaplate. V tolmunih potočka ob poti smo se osvežili, saj je od tu dalje postala pot bolj zahtevna.

 

Po delu poti skozi ruševje smo prečili potoček in zavili v strmo grapo, kjer ni bilo nobene nadelane poti. Palice so tu postale neuporabne, zato so ostale na čakanju v začetku grape. Pri vzpenjanju si je bilo dostikrat potrebno pomagati z rokami. Po izstopu iz grape je sledil najtežji del, kratek ozek greben, ki ga je bilo potrebno preplezati. Na kratkem delu poti do vrha so nas spremljali cvetoči avriklji in mračice. Sledil je formalen krst dveh prvopristopnikov, čast je pripadla vodniku Janku Ob malici smo občudovali vršace naokoli, od Brane do Planjave, Ojstrice in Lučkega dedca, čudoviti pogledi. Kar prehitro smo morali nazaj, navzdol, saj so se pričele naokrog zbirati grozeče megle. Vrnili smo se po isti poti. Moram priznati, da so me na koncu že bolele noge, bil sem edini brez pohodnih palic. Vendar je bilo to hitro pozabljeno ob pivu in prijetnem kramljanju v Domu v Kamniški Bistrici.

 

 

Tekst in foto:Marjan Ogrin