PD Pošte in Telekoma Ljubljana

English
Navigacija
Poštarski dom na Vršiču
Okno v Prisojniku
Jesen na Vršiču
Ruska kapelica
Ajdovska deklica
Dom je ODPRT

Boč in Donačka gora - skupni izlet PD Pošte in Telekoma Maribor in PD PT Ljubljana, 10. april 2010

BOČ - DONAČKA GORA  skupaj s PD PT MB

Po neuspešnem nastopu pomladi in krajši vrnitvi najdaljše zime v Sloveniji smo se planinci  PD PT LJ in MB skupaj podali dne 10. aprila  2010 na pot med Bočem in Donačko goro, da bi zanesljivo dokazali obstoj pomladi našemu  članstvu. Znanilka pomladi nas je dočakala na Boču.

Poln avtobus pohodnikov PD PT LJ in MB se je napotil z železniške postaje  v Poljčanah proti Domu na Boču. Četrt ure pred Domom na Boču smo ob rastiščih pomladanske rastline »velikonočnice« zavzeto poslušali naše planinske vodnike iz Poljčan in Maribora, ko so pripovedovali o vseh skrivnostih prihoda pomladi na Štajerskem.

Med slovenskimi pomladanskimi rastlinami prav gotovo izstopa velikonočnica (Pulsatilla grandis), predvsem zaradi velikih, razprostrtih svetlo vijoličastih cvetov, ki so po zunanji strani gosto svilnato dlakavi ter se odprejo v času, ko so travniki še čisto zimsko pusti. Dlakavost, ki daje rastlini poseben čar je 'kožuh' za preživetje morebitnih jutranjih zmrzali. Glede na ime rastline bi pričakovali, da cveti okoli velike noči, vendar se odprejo cvetovi navadno že bolj zgodaj, od konca februarja do sredine marca.

Privlačnost v zgodnje pomladnem času in redkost pa nista v prid rastlini, zato je močno ogrožena. Ljudje so jo nabirali za okras in  kar je zanjo še bolj usodno, presajali v vrtove. Na Boču so pred desetletji tudi močno zdesetkali nahajališče, ko so jo pomotoma izkopavali v zdravilne namene. Zato je rastlina že vse od leta 1949 zavarovana. Gotovo je ena najbolj znanih slovenskih rastlin, upodobljena na dopisnici, priložnostni znamki in srebrniku!

V današnjem času jo ogroža predvsem dvoje: množičen obisk ljubiteljev rastline in zaraščanje nahajališč. Vsako  leto je več obiskovalcev, ki bi radi videli rastlino v naravi. Zato na Boču že nekaj let v razmeroma kratkem obdobju cvetenja dežurajo gorski stražarji, pa tudi nahajališče je obdano z ograjo, ki preprečuje, da rastlin ne pohodimo.

Po botanični plati pravzaprav velikonočnica ni zelo posebna, ampak je značilna predstavnica suhih, stepskih travišč. V Sloveniji dosega zahodno mejo razširjenosti in velja pri nas za redko in ogroženo vrsto, saj je znana samo s treh nahajališč. V Orešju pri Ptuju je ni več. O njenem pojavljanju govorijo le zapisi v literaturi, možna rastišča pa so se že davno umaknila vinogradom, njivam in hišam. Najbolj znana je z Boča, štajerskega Triglava, kjer je več manjših, strogo omejenih nahajališč na planoti, kjer sta planinski dom in cerkvica sv. Miklavža.

Po Štajersko - Zagorski poti od Boča proti Donački gori je zmerne hoje približno pet ur. Nekje na polovici naše poti smo se ustavili na izletniški kmetiji Ložno, kjer nas je že čakala topla malica. Po malici smo pot nadaljevali do Rudijevega doma. Pot je lahka, vendar le, če ni večurnega dežja s sodro in vetrom, ki nam je nagajal vse do četrte ure popoldan. Pred Rudijevim domom pa kakor za nagrado sonce!  
Kljub dolgi poti, ki je bila že za nami in utrujenim nogam, smo se udeleženci soglasno odločili, da bomo še dobro uro hodili do našega avtobusa v vasi Donačka gora.

Tako smo zelo  zadovoljni zaključili enega izmed  pomladanskih pohodov, na katerem nas je, kljub spremenljivemu vremenu, grelo toplo srce štajerskih prijateljev. Posebna nagrada pa so bila polja zelo redkih pomladnih cvetlic, ki so nam polepšale z vremenskimi spremembami zapolnjen pomladni dan.

Zapisal in slikal: Milan Gugleta