Vodniški odsek - Galerija

51. srečanje PD PT Slovenije na Poštarskem domu na Vršiču

Izjemno je sodelovati na že 51. srečanju PD PT Slovenije. Predstavniki generacije planincev, ki so ustanavljali društva se lahko s ponosom ozrejo nazaj in se prepričajo, da so postavili trdne temelje organizaciji, ki je po mnogih letih še vedno privlačna tudi za mlajše planince.

Toda na žalost se ne povečuje le zaporedna številka srečanja. Iz leta v leto je višja tudi starost članov, ki so v minulih letih in desetletjih, ponosno in z odločnimi koraki osvajali najvišje gore doma in v tujini. Nekoč zlahka dostopni vrhovi so čedalje višji in bolj oddaljeni. Število članov društev in udeležencev planinskih izletov se počasi toda vztrajno topi, kot se topi ledenik po očakom Triglavom.

Iskra v očeh še žari in obrazi so še vedno nasmejani ob snidenju s starimi prijatelji. Toda stisk roke je bolj blag in korak je bolj previden. Organizatorji so v dilemi kako dolgo in zahtevno turo izbrati. Želeli bi, da se ture udeležijo vsi. Žal to ne gre več. Nekateri si želijo višje in dlje ter s tempom, ki je za ustanovitelje in staroste društva že prezahteven. Drugi si želijo, mogoče še zadnjič, naužiti prekrasnih pogledov na velikanko pod Poncami in Javornik ter druge bližnje vrhove, so pa za večino udeležencev prepočasni. Nemogoče je uskladiti in zadostiti pestrosti želja in pričakovanj udeležencev.

Pohod od skakalnice do koče v Tamarju je za nami. Z avtobusi se zapeljemo do vrha prelaza in nadaljujemo do Poštarskega doma, kjer je že vse pripravljeno za srečanje. Slavnostni govorniki so kratki in jedrnati. Vzdušje je sproščeno in nikomur od udeležencev se ne mudi domov.

Prekrasno sončno vreme je bilo kot naročeno. Druženje ob okusnem golažu se nadaljuje v prijetnih zvokih harmonike Anžeja Šarca in Janeza Kogovška. Oba sta stara znanca naših minulih srečanj. Še zlasti moramo izpostaviti mladega Anžeja, ki je iz leta v leto boljši in žanje znatne uspehe na različnih tekmovanjih mladih harmonikarjev.

In kot običajno, čas v prijetni družbi prehitro teče. Sonce je še prijetno grelo, ko smo se poslavljali in pozdravljali z željami, da se kmalu znova snidemo. Povratek v Ljubljano je bil neizbežen. Naši prijatelji iz MB in CE ter iz NM in NG so odpotovali že pred nami.

Škoda, da smo tako hitro morali na pot. Dan je bil prežet s pozitivno energijo in bi se lahko še nekaj časa družili s prijatelji. Ostali bodo spomini in priložnostno darilo na 51. srečanje pod Vršičem.

Če prej ne, se v podobnem številu sestanemo naslednje leto, ko bo Društvo prijateljev Poti kurirjev in vezistov NOV Slovenije praznovalo 50 let. Kje bo to? Vse boste še pravočasno zvedeli, le zdravi ostanite in dobro voljo ohranite. Tako kot predstavniki generacije planincev, ki so ustanavljali društva PT pred mnogimi leti.

V Ljubljani, 10. 9. 2018

Zapisal: Jožef Tišlarič

Fotografije: Danilo Cej