Vodniški odsek - Galerija

V soboto, 17. aprila 2010 se je skupina članic in članov PD Pošte in Telekoma Ljubljana odpravila na tradicionalni skupni izlet s člani PD Brežice. Udeležba je bila nekoliko manjša, kot prejšnja leta, saj je bila ravno na ta dan tudi prva vseslovenska čistilna akcija »Očistimo Slovenijo v enem dnevu«.

Vendar nismo imeli slabe vesti, saj je v Ljubljani ostalo precej članic in članov našega Odseka za varstvo narave, ki so se namenili očistiti bližnje območje poti od Podutika proti Toškemu čelu. Mi pa smo bili odločeni pomagati planinskim prijateljem iz Brežic pri čiščenju njihove Brežiške planinske poti, a ni bilo veliko dela, saj so sami letos izvedli že več delovnih akcij na svojem območju. Kar je vendarle še ostalo skritega, predvsem plastična embalaža od pijač, smo zlahka pospravili v nekaj vrečk.

Potem, ko smo se ob 9. uri sestali v Brežicah, smo se skupaj odpeljali v Osredek, kjer nas je prijazno pogostil Ivek Godler, nato pa nas je popeljal po svojih poteh proti najvišji točki pohoda, 701 m visokemu Velikemu vrhu, kjer so Brežičani na njegovo pobudo postavili spomenik Slovenskemu Tolarju, leta 1991 uvedeni valuti v samostojni Sloveniji, ki jo je leta 2006 zamenjal Evro. Na tablo ob spomeniku so »Brežiški torkarji« zapisali: »Pohodnik ob kamnu postoj, na tolar se spomni pokojni, nam je pomenil obstoj, postali z njim smo samostojni.«  

V nekoliko hladnem in vetrovnem vremenu smo se odpravili naprej proti Velikemu špičku, 686 m. Nekateri so ugibali, če ni morda sonce šibkejše zaradi vulkanskega prahu z Islandije, ki je prikoval na tla letala po vsej Evropi. Vendar smo se ogreli s hojo, sčasoma pa se je tudi oblačno nebo razjasnilo in naredil se je lep pomladni dan. Med potjo smo lahko opazovali spomladansko prebujanje narave, s številnim cvetjem, od trobentic do velikonočnice.

Presenečenj pa tega dne še ni bilo konec, saj smo bili po sestopu proti dolini Dramlje, prijazno povabljeni še v goste k našima članoma Hedi in Milanu, ki imata vinograd v naselju Bošt. Prišel je tudi čas slovesa in čakal nas je še polurni sestop v Bizeljsko, kjer smo lep dan zaključili s kosilom v stari furmanski gostilni Šekoranja.

Kaj reči na koncu o še enem planinskem izletu, napolnjenim z lepotami prebujajoče se narave, krajevnih zanimivosti in srečanj s prijaznimi domačini?

Bilo je lepo in zagotovo gremo prihodnje leto spet skupaj z našimi planinskimi prijatelji po poteh okoli Brežic. Mi pa jih pričakujemo že letošnji konec maja, da jih popeljemo po polhograjskih poteh.

Stane Tomšič