PD Pošte in Telekoma Ljubljana

English
Navigacija
Poštarski dom na Vršiču
Okno v Prisojniku
Jesen na Vršiču
Ruska kapelica
Ajdovska deklica
Dom je ZAPRT

Po Steklasovi poti II.del-12.januar 2019

STEKLASOVA POHODNA POT-2.del, 12. Januarja 2019(seniorski izlet)

 

Steklasova pohodna pot je krožna pohodna pot po obronkih Šentruperta na Dolenjskem, dolga okoli 20 km. Šentrupert (tudi Šent Rupert) je kraj v JV Sloveniji v dolini južnega dela Dolenjskega gričevja. Poimenovana je po profesorju Ivanu Steklasi(1846-1920). ki je s svojim delom Zgodovina župnije Šent Rupert na Dolenjskem iz leta 1913 zapustil neprecenljiv vir informacij o tem kraju. Prvi del poti smo planinci prehodili novembra lani.

Soboto, 12. Januarja 2019 pa je bil po napovedi napovedan pohod po drugem, zadnjem delu poti. V prekrasnem jutru smo se planinci kot običajno zbrali na AP. Pa ni bil čisto običajen začetek izleta.To je bil prvi izlet društva v novem letu in udeleženci smo si s stiski rok izrekali dobre želje. To je bil tudi prvi izlet seniorjev v novem terminu, ob sobotah bodo odslej seniorski izleti. Običajno razigranost pa je pred odhodom zmotila prometna nesreča v neposredni bližini našega avtobusa. Veliko prehitri in alkoholizirani voznik se je zaletel v drog javne razsvetljave, ki se je prevrnil na prehod za pešce v bližini našega avtobusnega postajališča in preko katerega prihaja večina naših udeležencev izleta. Nesrečo so opazovale tudi naše planinke, ki so bile v neposredni bližini, a sreča, vse se je srečno končalo. V komentiranju tega jutranjega dogodka pa je vožnja na naš kraj pričetka hoje zelo hitro minila. Da pa previdnost ni odveč tudi na naših pohodnih poteh, se moramo planinci stalno zavedati,

Pripeljali smo se do Nebes, tu lani končali in tokrat nadaljevali to pohodno pot. Nebesa (602 m) so najvišji vrh v občini Šentrupert in tudi najvišja točka pohodne poti. Kljub pripombi nekaterih nestrpnih hodcev, zakaj bo tu postanek eno uro, nam je le ta vse prehitro minila v uživanju dobrot Turistične kmetije in nebeških razgledov na Mirensko dolino. Z Nebes seže pogled na Gorjance s Trdinovem vrhom, Gače, Vrhtrebnjega, Snežnik, Kum, Lisco, Kozje, verjetno bi kak boljši poznavalec znal našteti še mnogo več vrhov, ki so bili ta dan vidni. Od tu smo pričeli hojo po poti, ki je zavila proti vzhodu do Viher s cerkvico Sv. Duha (536 m) na hribu, kjer smo si ogledali cerkvico, predvsem pa njene znamenite freske. Pot smo nadaljevali med vinogradi in ponekod rahlo pobeljena pokrajina je v sončnem dnevu izžarevala še večjo čarobnost. Od Hrastnega, kjer smo bili postreženi z domačim okrepčilom iz 39 rožic, lahkotno nadaljujemo po gozdni poti v dolino Globoko, skozi vas Kamnje do končne točke, ki je tudi najnižja točka pohoda, na trgu pred cerkvijo v Šentrupertu (208 m).. Od tu se odpeljemo na že preizkušeno najboljšo lokacijo na zasluženo kosilo, v Galaksijo Trebnje, kjer smo bili postreženi z galastično obilnim kosilom.

In še Borisove izmerjene tehnične podrobnosti izleta:

  • 28 udeležencev, vodniki: Franc Škarja, Janko in Stanko

  • Hodili smo natanko 4.08 ure;čiste hoje 2.59 ure;

  • Relativna višina je bila 322 m; vzpona 170 m, spusta 491m

  • Vreme sončno z delno oblačnostjo in temperaturo: zjutraj nekaj pod 0, čez dan okrog 6 stopinj C

Nič utrujeni smo se srečno vrnili nazaj v Ljubljano, polni lepih vtisov te čudovite Dolenjske pokrajine z željo po še tako lepih dnevih in pohodih.

Zapisala: Irena Mlakar

Fotografije:Danilo Cej