PD Pošte in Telekoma Ljubljana

English
Navigacija
Poštarski dom na Vršiču
Okno v Prisojniku
Jesen na Vršiču
Ruska kapelica
Ajdovska deklica
Dom je ZAPRT

Po poti ponikalnih žrel reke Temenice 23.marec 2019

SENIORJI PO POTI PONIKALNIH ŽREL REKE TEMENICE (Dolenjska)

 

V soboto 23. marca 2019 kot običajno smo se zbrali na glavni avtobusni postaji pri številki 29. v Ljubljani, se pozdravili in si zaželeli lep dan.

Obisk Dolenjske pokrajine in postanek za jutranjo kavo v hotelu Galaksija v Trebnjem nas je po pozdravu Franceta predsednika planinske skupine Novo mesto takoj spravil v dobro voljo.

Tradicionalno se ustavimo v Galaksiji. Vedno, ko smo na poti po Dolenjski, nas tu vselej pričaka prijazno osebje.

Kar hitro zapustimo gostišče in se z avtobusom odpeljemo do vasi Ponikev. Reka Temenica je največja ponikalna reka na Dolenjskem. Dobršen del teče po temačnem kraškem podzemlju, zaradi tega je ta reka verjetno dobila ime Temenica. Izvira na južnih pobočjih Posavskega hribovja pod vasjo Javorje. V zgornjem toku teče po nepropustnih kamninah, pri vasi Dolenje Ponikve pa prestopi na prepustne apnence, kjer v številnih požiralnikih ponikne. Temenica v izviru Zijalo skrivnostno priteče v Mirnopeško dolino in leno teče po njej vse do Goriške vasi, kjer drugič izgine pod površje. Njen tretji in zadnji izvir je pri luknji pri Prečni. Po naporni poti skozi podzemlje se Temenica umiri, naprej leno se vijuga po Zaloškem polju in se skorajda neopazno zlije v reko Krko pri vasi Grm, kjer pričnemo naš prijeten pohod skozi gozd in po travnikih. Pot nas je vodila mimo večjih jam, kje reka Temenica skoraj povsem ponikne. Reka Temenica dvakrat povsem ponikne, preden se izlije v reko Krko. Temenica prvič ponikne v podzemni svet za vasjo Ponikve na več mestih- največji je Rupa I. Na dan zopet pride v Mirnopeški dolini v Zijalu pod Sv. Ano. Pod 35 m visoko skalo je bruhalnik. Opazovali smo izvire vode, bruhalnika pa ni bilo zaradi pomankanja dežnih padavin. Pričeli smo se vpenjati na grič Sv. Ane. (407m). Na griču smo si privoščili krajši počitek in okrepčilo z nahrbtnikov. Zapustili smo vrh Sv. Ane in se po godni stezi odpravili mimo čebelarske hišice znanega čebelarja in zgodovinarja Alojza Kastelica. Ustavili smo se pod Biško vasjo ob prijetni klopci in zaužili še nekaj dobrot iz nahrbtnikov, zlasti Jožeta in Anice Mušič, ki sta nas častila kot domačina.

Ustavili smo se v Biški vasi in si ogledali nekaj zanimivosti kot tudi pokopališče ob cerkvi, na katerem nam je Anice pripovedovala o zgodovini vasi ter znanih osebnosti za razvoj kraja skozi zgodovino.

Kot običajno smo se odpeljali na zaslužen zaključek v gostišče in prijeten klepet. V Ljubljano smo se vrnili dobre volje, saj smo imeli za sabo lep, prijeten sončen dan, pol zanimivih doživetij.

Zapisal: Stanko Jaki Foto Danilo Cej