PD Pošte in Telekoma Ljubljana

English
Navigacija
Poštarski dom na Vršiču
Okno v Prisojniku
Jesen na Vršiču
Ruska kapelica
Ajdovska deklica
Dom je ZAPRT

OTOK RAB

Otok Rab čudovita destinacija za planinske pohodnike, ki si želijo lažjih tur.
Rab je zares zanimiva privlačna točka za planince. Vse nas je zelo očaral in z veseljem smo uživali v prekrasnem vremenu na vseh pohodih.

Prvi dan smo se zbrali skupaj z Celjani PD PT, srečali smo v Postojni . Že tam je bilo iz nasmejanih obrazov in objemov razvidno, da se bomo imeli lepo. Skupaj smo nadaljevali pot
po jadranski magistrali do Stanice, kjer smo se vkrcali na trajekt za otok Rab.
Po prihodu v mesto Rab smo se v kampu Padova III. namestili v mobilne hišice, se okrepčali in že kmalu odšli na našo prvo krajšo turo blizu mesta Rab, ki  je bila za nas kar slabo označena, da smo skoraj zašli.
Naslednji dan smo se odpravili na daljšo turo v Supetarsko Drago okrog polotoka, ki je poln čudovitih zalivov z lepimi razgledi na Goli otok, Grgur, Prvič, Krk pa še nekaj drugih. Pot ni bila naporna saj smo ves čas hodili ob obali.
Tretji dan, v soboto pa smo kljub malce slabši napovedi šli na najvišji vrh Raba Kamenjak in to kar iz mesta Rab, saj leži tik nad njim. V dobri uri in tri četrt smo dosegli vrh Kamenjaka 409 m, a nas je tam zajel rahel dež, kar nas ni zmotilo, saj smo prevedrili v lepi restavraciji tik pod vrhom, kjer so nas prijazno sprejeli in pogostili.
Po urici oddiha se je spet zjasnilo in smo morali naprej, saj nas je čakalo še kar nekaj ur hoje po vrhu  levega strmega grebena. Uživali smo v lepih razgledih na otok Pag in visoki Velebit, ki je imel najvišje vrhove kar lepo zasnežene. Moram reči, da bila hoja po vrhu grebena  kar malce bolj razgibana zaradi ostrega kamenja in spustov ter vzponov po eni od sotesk. Klub blagim naporom smo v lepem ritmu hoje doživeli tisto, kar si vsak planinec želi.
Četrti dan pa nas je čakal le krajši pohod v  kraj Kampor, kjer smo si ogledali koncentracijsko taborišče iz časa druge svetovne vojne. Koncentracijsko taborišče blizu Kamporja je delovalo v letih  od 1942 do 1943 do 11. septembra, ko so taborišče tudi uradno osvobodili in zaprli. Tu je umrlo je 1433 Slovencev doma  iz različnih slovenskih krajev. Moram povedati da nas je vse zelo ganilo, kaj so počeli Italijani z nedolžnimi ljudmi.

Leta 1953 je bil na območju taborišča zgrajen spominski park, ki ga je načrtoval Edvard Ravnikar, gradili pa so ga zaporniki Golega otoka.

Kmalu  se je približal čas za na trajekt in povratek domov .

Na taboru je bilo zares enkratno, saj smo se družili in doživeli veliko lepega. V sloganu TO JE BIL NAJLEPŠI DAN  smo se tudi dogovorili, da se bomo še naprej družili z Celjani na prihodnjih taborih in planinskih pohodih.

Napisal Ivan Trampuž